Učenke in učenci 8. in 9. razreda Podružnične šole za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami smo od 16. 3. 2026 do 18.3. 2026 opravljali delovno prakso na Invalidskem podjetju Posočje.
Sprejela nas je ga. Damjana Teodorović, s katero redno sodelujemo, saj spremlja učence naše šole na področju poklicne vključenosti. Najprej smo pri g. Alojzu Skrtu opravili izpit iz varstva pri delu.
Potem smo začeli s proizvodnim delom. Zagledali smo visoke kupe vreč, v katerih so bile petlitrske ročke za rezervno gorivo. Naredili smo linijo. Vsak je izvedel eno delovno operacijo, le pri pakiranju sta bila dva učenca. Prvi je pregledal ročke, da nimajo ostrih robov ali luknjic, drugi jim je vstavil lij, tretji je nalepil nalepko, četrti in peti pa sta pakirala v vreče po petindvajset kantic. V vrečo smo najprej položili karton, kantice pa zlagali tako, da so bile po krajši stranici vidne nalepke, po daljši pa je moral biti viden širši del lija. Take vreče smo položili na paleto tako, da so bile poravnane z drugimi, sicer bi se prevrnile. Tako smo zložili devet vreč eno na drugo.
Drugi dan smo imeli bolj montažna dela. Vsi smo delali na knakerju v hali z ostalimi delavci. Dva učenca sta stiskala bele čepe, štirje pa sestavili iz štirih delov čepe za ročke, ki smo jih prejšnji dan zlagali. Zahtevalo je malo več ročnih spretnosti, ker je bilo treba te dele zadržat oz. vstavit, potem pa stisnit s strojem. Po začetni previdnosti nam je delo kar kmalu zelo dobro steklo.
Tretji dan sta dva učenca delala na knakerjih zamaške, štirje pa smo zopet pakirali kantice, le da tokrat na drugačen način in tudi nalepke so bile večje in jih je bilo veliko težje lepit, da niso nastale gube.
Vsak dan smo imeli ob desetih malico v lepi jedilnici, ob dvanajstih pa še desetminutni odmor na zraku.
Nekaj naših vtisov:
Na začetku mi je bilo malo težko. Ko pa sem se privadila, mi je bilo lažje. Preverjala sem kantice, da niso imele ostrih robov ali drugih nepravilnosti. Pri delu sem stala. Delala sem tudi na zamaških, kjer je bilo delo enostavno, a tudi bolj enolično. Nina
Všeč mi je bilo, ko sem vstavljal zelen lij pod ročaj črne kantice. Na kanti sem opazil mero, ki označuje posamezne litre. Prvi dan smo naredili tri palete. Na vsaki je bilo devet vreč po petindvajset kantic. David
Všeč mi je bilo na kantice lepit nalepke. Za to moraš biti spreten, saj se pod nalepko ne sme ujeti zrak ali nastati guba. Poleg tega mora biti nalepljena točno na sredini stranice. Za lepljenje sem se prav izurila in mi je šlo zelo hitro. Ana
Všeč mi je bilo, ko sem pakiral kantice, za vstavljanje ročke pa si rabil moč. Žak
Zelo rada sem pakirala kantice v vreče. Smešno je bilo, ker so bile vreče velike in ko sem polagala prve kantice v vrečo, sem morala skoraj zlesti vanjo. Melisa
Učenke in učenci 8. in 9.h razreda in razredničarka Svetlana J. Škvarča
