Z gledališko predstavo Tinko Polovinko smo se predstavili v Zagorju ob Savi. Vsi učenci in učenke Podružnične šole za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami smo se 20. 3. 2024 udeležili republiškega srečanja gledaliških skupin. Čeprav je bila pot do tja dolga, smo se odlično odrezali in pokazali vse naše igralske, pevske, plesne in glasbene spretnosti.
»Bilo je je odlično. Dosegli smo zastavljeni cilj. Ker smo vadili, smo dobro znali. Lahko bi nastopili na Slovenija ima talent. V zahvalo so nas nagradili z rožico in darilci. Nastop v Zagorju ob Savi je bil dobro organiziran. Učiteljice so dobro pripravile učence in nas dobro naučile petja v pevskem zboru, plesanja in igranja na glasbila«. Rok Beridan
»Bilo je dobro. Najboljše se mi je zdelo, ker sem lahko nadomestil sošolko in sem zaigral na zvonček«. Dejan Godina
»Nastopati mi je bilo všeč. V občinstvu je bilo veliko ljudi, zato sem imel več treme«. Žak Rejec
»Bilo je drugače, imeli so kamero, dvorana je bila lepa in dobro ozvočena. Škoda, da si nismo uspeli ogledati več drugih predstav, saj smo imeli dolgo pot. Med menjavo scene je bila skoraj popolna tema, zato smo težje videli rekvizite. Vsaka skupina je imela hosteso, ki je poskrbela, da imamo vse, kar potrebujemo in nam pokazala garderobo. Dobro sem znal svojo vlogo in skladbi, ki smo jih igrali. Na začetku sem imela malo treme, potem je pa nisem imela več. Mikrofon je bil drugačen, tudi oder in dvorana«. 7. in 9. h
»V redu je bilo. Peli smo. Zaigrali smo predstavo Tinko Polovinko. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jedli malico. Še bi šel. Pot ni predolga«. Tadej Jelinčič
»Bilo je lepo. Bilo smo v Zagorju«. Tilen Jelinčič
»Nastopali smo s predstavo Tinko Polovinko. Igrala sem glavno vlogo. Bilo mi je všeč. Nisem imela treme. Oder se mi je zdel večji, kot naš v šoli. Luči so bile zelo velike, med menjavo scene pa je bila čista tema. Bilo je manj gledalcev, vendar so glasno ploskali. Nekateri sedeži so bili rezervirani. Stoli v dvorani so bili zelo mehki, dvorana pa je bila velika. Pot do Zagorja se mi zdi dolga. Hrana je bila dobra, dobili smo burek in vodo z lončki«. Tea Gorjup
»Peli smo pesem Tinko Polovinko. Močno smo ploskali igralcem predstave, ki smo si jo ogledali. V dvorani je bilo veliko polnih sedežev. Ko smo si ogledali lutkovno predstavo, smo šli domov. Po poti smo tudi peli. Sedel sem s Stelo«. Tjaš Klinkon
»Nastopali smo. Imela sem malo treme, ampak sem jo premagala. Igrala sem papagaja Kokija, plesala sem in pela. Prvič sem nastopala na odru v Zagorju ob Savi. Všeč mi je bilo, da smo dobro jedli. V zakulisju je bilo zelo napeto. Res je bilo lepo«. Lucija Kurinčič
» Pela sem in plesala. Oder je bil lep. Gledalo nas je veliko gledalcev. To mi je bilo všeč«. Nina Mravlja
»Ko smo se peljali, smo videli drugačno pokrajino. Ko smo prišli v Zagorje smo nastopali. Igrala sem mamo. Šlo mi je dobro in na začetku sploh nisem imela treme. Dvorana je bila velika. Po našem nastopu smo si ogledali še lutkovno predstavo. Bila je žogica, ki je bila na začetku nesramna do živali. Potem so jo živali rešile iz luknje, kamor jo je odpihnil veter. Na koncu so vsi postali prijatelji«. Melisa Jelinčič Leban
»Dvorana je bila zelo velika. Imela sem se dobro. Treme nisem imela. Ogledala sem si tudi lutkovno predstavo. Všeč mi je bila glasbena spremljava na bas kitaro«. Tinkara Leban
[post-views]
