Življenje gluhih in naglušnih oseb se lahko precej razlikuje od življenja tistih, ki imamo normalen sluh, zaradi izzivov, povezanih s komunikacijo, izobraževanjem, delom in družbenim vključevanjem. Vendar pa so te osebe pogosto sposobne razviti edinstvene načine za obvladovanje teh izzivov, hkrati pa ohranjajo bogato in polno življenje. To nam je dokazala tudi gluha Tina, ki smo jo spoznali ta teden. Učence obeh podružnic (Kamno in Volče) je obiskala skupaj z Mojco Komel, obe pa sta zaposleni v Društvu gluhih in naglušnih Severne Primorske.
Mojca nam je prebrala pravljico Mojca Pokrajculja, Tina pa nam je poleg Mojce pravljico brala v znakovnem jeziku. Spoznali smo znakovno abecedo in črkovali vsak svoje ime. Spoznali smo kretnje za različne živali in se naučili s kretnjami pesem Anje Špan: Medvedek.
Poleg tega, da smo poznali znakovni jezik, smo postali bogatejši za novo izkušnjo in spoznanje, da je pomembno biti prijazen in sočuten do drugačnih, ki živijo v naši družbi oziroma našemu okolju.
