Letošnja tema 29. otroškega parlamenta je bila Šola in šolski sistem. Na šolskih srečanjih smo se seznanili s pomenom otroškega parlamenta in demokratično izvolili predsednika. Častno mesto je letos pripadlo učencu 9. b razreda, Dreju Cimpriču. Tajnica je postala Jera Uršič iz 9. b razreda. Na letošnjih srečanjih šolskega parlamenta smo se osredotočili predvsem na odnose med učenci in učitelji. Med nas smo povabili vodjo šolske prehrane, učiteljico Livijo Šušteršič, ki je odgovorila na veliko vprašanj, ki smo jih imeli v zvezi s šolsko prehrano. Ugotovili smo, da tudi v naši družbi velja stereotipno mišljenje o učiteljih. Prebirali smo zgodbe o ljudeh, ki so postali uspešni odrasli, kljub temu, da v šoli niso bili uspešni. Primer sta bila Thomas Edison, izumitelj žarnice, ki so mu rekli, da ni dovolj inteligenten, da bi končal osnovno šolo, pa Julio Iglesias, ki je bil izključen v osnovni šoli iz pevskega zbora, kasneje pa je prodal na milijone plošč po celem svetu. Poigravali smo se tudi z idejo, kakšna bi bila sanjska šola. Pogovarjali smo se o lastnostih idealnega učitelja. Ta mora biti pravičen, dosleden, biti zgled, snov mora podajati razumljivo in zanimivo, spoštljiv do učencev, nezamerljiv, imeti mora smisel za humor, hkrati pa mora znati vzpostaviti avtoriteto, znati mora tudi pohvaliti in ne samo grajati. Za primerjavo smo si ogledali dokumentarec o Finski, kjer imajo trenutno enega najboljših šolskih sistemov na svetu. Za učence od 6. do 9. razreda smo pripravili anketo o odnosih med učenci in učitelji. (ANKETA)
12. marca smo se z vrstniki iz Podbrda in Mosta na Soči srečali na Občini Tolmin. Srečanje so vodili naši učenci. Izkazali so se izvrstno. Tudi letos nas je nagovoril župan, g. Uroš Brežan. Zaupali smo mu naše težave, smo pa tudi pohvalili delo tolminske občine, ki je poskrbela za urejeno okolico šole in prenovo šolske knjižnice. Po predstavitvi našega dela, smo se vsi skupaj odpravili na OŠ Franceta Bevka Tolmin, kjer smo se srečali z učenci in učitelji na podružnični šoli za izobraževanje in usposabljanje. Pozdravila nas je pomočnica ravnatelja, ga. Judita Špolad in nam zaželela prijetno druženje. Udeleženci so se razdelili v tri skupine, ki so se menjavale v treh delavnicah. V folklorni delavnici, ki sta jo vodili učiteljici Adrijana Skok in Svetlana Jovanović Škvarča, so se udeleženci seznanili s folklorno dejavnostjo na šoli in se naučili dva plesa – zibenšrit in požugano. Prisostvovali so pri pouku v posebnem programu, ki ga je vodila učiteljica Nuša Rutar, kjer so aktivno sodelovali pri spoznavanju čutil. Sproščujoče pa je delovala delavnica v senzorični sobi pod vodstvom delovne terapevtke Mirande Lesjak in učiteljice Mateje Ivančič Leban. Udeleženci smo spoznali utrip in delček aktivnosti, ki poleg rednega pouka potekajo na osnovni šoli s prilagojenim programom. Skupaj z vrstniki smo preživeli zanimiv dopoldan in odšli domov bogatejši za lepo izkušnjo. Strinjali smo se, da bi morali takšna srečanja večkrat ponoviti.
Teden kasneje je sledilo regijsko srečanje, ki je v Tolminu potekalo prvič. Srečali smo se predstavniki Severnoprimorske regije. Prisotnih je bilo 39 učencev iz območja ZPM Idrija, MDPM Ajdovščina, MDPM Nova Gorica in DPM Tolmin. Mlade parlamentarce je s pevskim nastopom pozdravil Žan Kranjc, učenec 8. b razreda. Za predsednika je bil izbran Jakob Šavli iz 9. b razreda. V pozdravnemu nagovoru nas je pozdravila predsednica Društva prijateljev mladine Tolmin, Mateja Maretič.
Parlamentarci so se razdelili v skupine. Vsaka je imela drugačno temo: domače naloge, vzgojni predmeti, šola v naravi, uporaba IKT in e-učbenikov in učenje za življenje. Parlamentarci so sprejeli naslednje sklepe:
Domače naloge naj bodo obvezne, a v manjših količinah, saj vzamejo preveč prostega časa. Njihov namen naj bo utrjevanje in priprava na ocenjevanje.
Učenci naj imajo možnost kombinirane uporabe e-učbenika in tradicionalnega učbenika s čim več možnostmi izražanja lastnega mnenja in pogleda na stvari.
V šoli bi moralo biti več ur namenjenih vzgojnim predmetom, ki učijo za življenje. Pri teh predmetih bi morali opustiti ocenjevanje.
Šola v naravi bi morala potekati vsako leto, saj tu pridobivamo praktične izkušnje, spoznavamo kraje in vrstnike, pouk poteka bolj sproščeno.
Šola nam ne nudi dovolj praktičnega znanja. Menimo, da bi moralo biti tega učenja več, saj bi nam tako znanje koristilo za kasnejše življenje.
8. aprila je v Ljubljani potekal še nacionalni otroški parlament. Otroci so za naslednje leto izbrali temo Moja poklicna prihodnost.
S temo Šola in šolski sistem smo zaključili dvoletno delo v otroškem parlamentu. Prišli smo do zanimivih spoznanj, ki jih lahko strnemo v misel prof. dr. Gabi Č. Vogrinčič, da naj šola učencu omogoči dovolj dobrih izkušenj, da bo iz nje stopil opolnomočen, ustvarjalen, z vedenjem o tem, kaj zmore in česa ne. In z zaupanjem v ljudi.
Mentorica šolskega parlamenta, Denise Šuler Rutar
