V petek, 26. 9. 2025, smo se učenci in učenke odpravili na Dolenjsko. Ogledali smo si samostan v Stični in obiskali Trubarjevo domačijo.
Najprej smo si ogledali samostan Stična. To je cistercijanski samostan. Je najstarejši samostan na Slovenskem in edini te vrste, ki še deluje. V njem trenutno domuje 12 menihov. Najprej smo izvedeli mnoge zanimivosti iz življenja menihov, ogledali smo si tudi njihovo jedilnico, občudovali pa smo tudi znameniti križni hodnik, ki je najstarejše jedro samostana. Sprehodili smo se tudi skozi baziliko Žalostne Matere Božje, v kateri je tabernakelj zasnoval naš znani arhitekt Jože Plečnik. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, ki sodi med prve pisne spomenike v slovenščini. Ogled smo sklenili z znamenitim vrtom, kjer menihi gojijo različna zelišča, njihov najbolj prodajan izdelek pa je vsem znan Ašičev kis.
Primoža Trubarja zagotovo vsi poznamo kot protestantskega duhovnika in pisca, saj je bil osrednja osebnost reformacije na Kranjskem v 16. stoletju. Znan je predvsem kot avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika iz leta 1550. Trubarjeva domačija se nahaja v vasi Rašica na Dolenjskem. Vse današnje zgradbe stojijo na mestu, na katerem je stala hiša Trubarjevih sorodnikov z mlinom in žago, vendar so ti objekti novejšega datuma – stari so le kakih 200 let. Najprej smo si ogledali spominsko sobo, kjer je na stenskih panojih opisano Trubarjevo življenje. V okenskih okvirjih so namesto prozornega stekla barvni portreti pomembnih osebnosti iz Trubarjevega časa npr. tržaški škof Bonomo. V okroglih vitrinah pa so razstavljene kopije Trubarjevih knjig in rokopisov. Poleg domačije stoji tudi vodna žaga, ki slovi kot najstarejša in najbolj avtentična daleč naokoli. Delovala je ob potoku Rašica, ki teče mimo domačije. Ta žaga je venecijanska samica, kar pomeni, da je imela v jarmu samo en žagin list. Ogled smo sklenili z ogledom mlina. Videli smo prave mlinske kamne, s pomočjo katerih so zmleli najboljšo moko. Na domačiji z žago in mlinom se torej ni stradalo, čeprav so bile družine velike.
Letos smo se preizkusili tudi v izdelavi lastne miniaturne knjige. Čisto vsak izmed nas je izdelal svojo. Kako dobro nam je šlo in kako čudovite izdelke smo izdelali, pa si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
Preživeli smo čudovit dan na Dolenjskem, morda se boste zanj odločili tudi vi!
Vodja kulturnega dne: Dolores Fon Bon
