Ob mednarodnem dnevu prijaznosti smo na naši šoli posebno pozornost namenili drobnim dejanjem, lepim mislim in vsemu tistemu, zaradi česar je življenje lepše. Z učenci smo ustvarili prav posebno drevo, ki smo ga okrasili z listi, na katere so zapisali, kaj je tisto lepo v njihovem življenju. Čeprav je jesen in z dreves odpada listje, so naši listi ostali trdno na svojih vejah– tako kot naj lepe misli, hvaležnost in drobni trenutki sreče ostanejo z nami skozi vse leto. Tudi sonce je zasijalo z idejami učencev o tem, kako so lahko s svojimi dejanji prijazni do drugega. Ob prijetnem druženju smo se posladkali še s čajem z medom. Nato pa smo se lotili še ene prijetne naloge – poslikave kamenčkov prijaznosti. Učenci so jih ustvarili z lepimi mislimi, spodbudami in barvitimi podobami ter jih odnesli na različne kraje. Prav mogoče je kateri od kamenčkov našel pot tudi do vas. Skozi vse dejavnosti nas je spremljalo sporočilo, da prijaznost ni samoumevna, ampak je nekaj, kar lahko vsak dan znova izberemo. To lepo izraža misel iz knjige Čudo: »Vedno skušajmo biti za kanček prijaznejši, kot je nujno.« Misel nas opominja, da prijaznost ni le nekaj, kar zmoremo, temveč predvsem nekaj, za kar se lahko vsak dan znova odločimo. Včasih je dovolj že nasmeh, lepa beseda ali drobna pozornost, da nekomu polepšamo dan.
Urška T. Barbič, svet. delavka
