V Volčah smo imeli danes prav poseben obisk. K nam je prišla gospa Petra Barbič ter nam v sklopu kulturnega tedna predstavila gledališče KAMIŠIBAJ. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari. Poslušali smo kar dve pravljici, ki ju je pripovedovala ob čudovitih ilustracijah ter z lutkami.
Kaj je kamišibaj?
- Beseda je sestavljena iz kami: papir, šibaj: gledališče.
- Gre za pripovedovanje zgodb ob slikah.
- Slike so vložene v lesen oder, imenovan butaj.
- Pripovedovalca zgodb imenujemo kamišibajkar.
Izvedeli smo, da so nekoč kamišibaj gledali drugače kot mi danes. Kamišibajkar se je pripeljal s kolesom. Na prtljažniku je imel pritrjen lesen oder, pod katerim so bili predali za sladkarije. Na svoj prihod je opozoril z udarjanjem dveh paličic drugo ob drugo. Kmalu se je okrog njega zbrala množica otrok in krajanov. Za drobiž so si kupili sladkarijo in ogled predstave. Kamišibajkar je svojo zgodbo premišljeno pripravil v nadaljevanjih. Ko je bilo najbolj napeto, se je poslovil in odpeljal. S tem si je zagotovil publiko ob naslednjem obisku.
Gospa Petra je z udarjanjem dveh paličic drugo ob drugo tudi pri nas naznanila začetek in že smo bili pripravljeni. Naslov prve pravljice, ki smo jo poslušali je bil Gremo po Sloveniji. V besedi SLOVENIJA se skriva 12 različnih živali. Te se odpravijo na pot, da raziščejo njene lepote. Pri tem se spoznavajo z različnimi slovenskimi mesti, znamenitostmi in običaji. Skozi zgodbo smo spoznavali našo lepo deželo in njene znamenitosti. Druga pravljica, ki je bila nekoliko krajša, je bila Hvaležni medved.
Imeli smo se zelo lepo. Za še slajši konec je gospa Petra učencem razdelila bonbone, tako kot je pri kamišibaju v navadi. Nekaj utrinkov z današnjega dne si lahko ogledate spodaj.
Napisala: Ana Rejec
[post-views]
