Prijetno vznemirjeni smo se zjutraj dobili na železniški postaji v Wolfenbüttlu, da se odpeljemo v bližnje letovišče Bad Harzburg. Spet nas je spremljala čudovita rumena barva polj oljne repice, ki so se svetila v jutranjem soncu. Pokrajina, skozi katero smo se peljali, je postajala vedno bolj razgibana in hribovita. Izstopili smo v simpatičnem mestecu in se hitro odpravili na pot proti postaji gondole, ki nas bo odpeljala na izhodišče našega pohoda. Korak je bil kar hiter, saj so bile temperature kljub soncu precej zimske.
Gondola nas je popeljala na hrib Burgberg (Grajski hrib), kjer smo se najprej povzpeli po delčku Kaiserweg (Cesarske poti) k spomeniku Canossa, od koder se je razprostiral čudovit pogled na pokrajino pod nami. Čakala pa nas je 4,5 km dolga pot proti Rabenklippe (Krokarjev klif). Pot po soncu nas je prijetno ogrela in po nekaj kratkih postankih smo najprej prispeli do zavetišča za rise, vendar so se nam tokrat še skrivali. Zato smo se najprej povzpeli na klife, ki so nam spet postregli na hribovito, gozdnato pokrajino. Ob vrnitvi k risom smo se namestili, da pojemo malico. Najprej se je prikazala ena »risinja« in nam prav lepo pozirala, da smo si jo lahko lepo ogledali. Ko se je umaknila v gozd, se je na drugem koncu prikazala še ena. Ta je blizu nas ostala kar nekaj časa, se sprehajala ob mreži in nekateri otroci bi jo kar odpeljali domov.
Sonce se je skrilo za oblake in zrak se je hitro ohladil. Hitro smo se odpravili do Flyline (»leteče linije«). Ja, res… Namesto peš smo se po hribu spustili nad krošnjami hrastov in bukev in se jih nekajkrat celo dotaknili z nogami. Zelo zanimiva izkušnja je zahtevala kar nekaj poguma in dobro smo jo opravili.
Na koncu nas je čakal še približno 1km dolg sprehod po krošnjah dreves med 20 in 30m nad tlemi po Kalten Tal (Mrzla dolina). Poučna lesena pot, prepredena z zanimivimi postanki, nam je postregla še z mnogimi krasnimi razgledi, pa tudi z zanimivimi postajami o naravi, zgodovini območja, lesni predelavi, pa tudi o našem planetu in razvoju skozi zgodovino…
Hitro smo bili nazaj v mestecu Bad Harzburg, ki so ga otroci nato še malo raziskali v manjših skupinicah. Ko smo prijetno utrujeni spet sedeli na vlaku za Wolfenbüttel, smo res občutili geslo dneva: »Zdrav duh v zdravem telesu«.
Alenka Hvalica
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
[post-views]
