Petek, 18.11.2022, je bil za vse šolarje v Sloveniji poseben dan. Dan, ki smo ga začeli s TRADICIONALNIM SLOVENSKIM ZAJTRKOM. Kako lepo je videti zadovoljne otroke, ko si na kos črnega kruha mažejo maslo in med, pijejo mleko in ugriznejo v slastno jabolko. Tako smo dan začeli tudi na podružnični šoli Anton Majnik Volče. Ta dan pa je bil za učence 1.c in 2.c dvakrat poseben. Ko so se učenci najedli zajtrka jih je čakalo še eno presenečenje. Obiskale so nas študentke 1. letnika Pedagoške fakultete v Kopru, smer pedagogika. Zelo smo bili radovedni kaj so nam pripravile. V razredu so se nam najprej predstavile in zaupale, da nam bodo prebrale eno zelo lepo pravljico. Preden smo začeli s pravljico so nam predstavile še prispevek o tradicionalnem slovenskem zajtrku. Po razgovoru o tem kaj pomeni lokalno pridelano, kaj pomeni tradicionalno, smo že komaj čakali na pravljico. In, ko smo že mislili da bo ta pravljica o škratih in princeski je sledil naslov pravljice: DREVO IMA SRCE. Pravljica je učence tako pritegnila, da skoraj pomežiknili niso, še bolj zanimive so bile njene bogate črno-bele slike. Govorila je o fantu, ki je z drevesom spletel prijateljsko vez, drevo mu je pomagalo preživeti vse težke trenutke v življenju. Pravljica se nas je z vsebino zelo dotaknila.
Nikoli nismo razmišljali o tem, da ima drevo lahko srce, pa vendar ga ima, VELIKEGA.
Pa vi, verjamete da ima drevo srce?
