Dan je potekal kot večinoma ostalih dnevov: imeli smo pouk. Pridno smo poslušali pravljico, utrjevali pojme levo/desno, peli in se tudi nasmejali. Ko je bila v razredu popolna tišina in smo risali v zvezke, potrka nekdo na vrata. Vrata se odpro. Zagledamo klobuk, nato pa še lepo gospo. In veste, kdo je bila? Ja, kdo drug kot naša TETKA JESEN!
Kako smo je bili veseli. Prišla je vsa pisana, v rokah je nosila košaro, polno poljskih pridelkov, zelenjave in sadja. Ker je vedela, da radi poslušamo zgodbe, nam je pripovedovala zgodbico o njenih sestrah: pomladi, zimi in poletju. Seveda nam je pokazala tudi, kaj vse raste na njenih vrtovih, kakšne barve nam prinaša in kakšno vreme. Prinesla nam je tudi pesmico o Ježku.
Bila je tako prijazna… In veste, kaj nam je prišepnila? Zaupala nam je, da ima čisto majhen čarobni vrt, na katerem rastejo bonboni za pride otroke in če bomo zelo pridni, nam jih bo nekega dne tudi poslala. Mi pa smo ji obljubili, da ji njene košare polne dobrot vrnemo na njen naslov, ki smo si ga zapisali na tablo: TETKA JESEN, RUMENA ULICA 8, DEŽELA JESEN.
