V torek, 7. 4. 2026 smo se z 8. razredom odpravili na Gorenjsko. Cel marec so učenci in učenke pridno brali Prešernovo poezijo in spoznavali njegovo življenje. Tokrat pa smo »v živo« videli Prešernovo rojstno hišo in njegovo hišo v Kranju.
Najprej smo si ogledali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki je bila po prenovi ponovno odprta od 8. 2. 2026. Čisto na novo je urejeno gospodarsko poslopje, ki pa še ni na voljo za ogled. Ob ogledu hiše smo začutili utrip takratnega časa, ki je v marsičem drugačen kot danes. Presenetili so nas majhni in nizki prostori, izjemno ozka postelja in seveda črna kuhinja.
Prešernova hiša je ena izmed najstarejših hiš v Vrbi. Prvotna stavba je nastala že v 16. stoletju. V preteklosti jo je delno uničil tudi požar, od leta 2011 pa je razglašena za spomenik državnega pomena. Poudariti je treba, da gre za prvo hišo znane osebnosti, ki je preurejena v muzej. Pomemben podatek je tudi ta, da je Prešernova hiša najbolj obiskan take vrste muzej v Sloveniji.
Ogledali smo si tudi cerkev svetega Marka, ki je Prešernov »sosed« in zavetnik in smo ga srečali tudi v enem izmed sonetov, ki smo jih brali. Okolica hiše se še vedno ureja, zato imamo tudi fotografije fantov z delovnimi stroji.
Pot smo nadaljevali proti Kranju, kjer smo si ogledali hišo, kjer je zadnja leta svojega življenja delal in živel že omenjeni pesnik. Hiša je danes spremenjena v muzej. V tej hiši je Prešeren živel od jeseni 1846 do 8. 2. 1849, ko je pesnik umrl. Prav na dan njegove smrti leta 1964 pa je bil v tej hiši odprt spominski muzej. Hiša je sestavljena iz dveh delov in ima skupno dvorišče. Lahko si ogledamo bivalni del in tri spalnice: Prešernovo, spalnico sestre Katre, ki je bila pesnikova gospodinja in sobo Andreja Rudolfa, ki je bil njegov pisar. V sobah je ohranjeno pohištvo takratnega časa, posebej pa nas je pritegnila pisalna miza, na kateri so nastale njegove mojstrovine. Poleg bivalnih prostorov smo si ogledali njegovo pisarno in občudovali rokopisne spise, ki so bili napisani z gosjimi peresi in seveda črnilom.
Z zanimanjem smo si ogledali neštete upodobitve našega pesnika, a niti ena ni nastala v času njegovega življenja.
Po ogledu hiše smo se odpravili v Prešernov gaj, kjer je umetnik pokopan. To je spominski park v središču Kranja. Lepo so urejene kamnite potke in osrednja lopa na osmih stebrih. V parku je Prešernov nagrobnik s podobo lire, najdemo pa tudi obeležje, kjer je bil pesnik prvotno pokopan. Tukaj je pokopana tudi Ernestine Jelovšek, Prešernova hči.
Nazadnje smo se tudi mi preizkusili v pisanju z gosjimi peresi. Prepisati smo morali 7. kitico Zdravljice in zapisati začetnico našega imena. Kako nam je šlo, pa si oglejte na spodnjih fotografijah.
Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, zato smo se zadovoljni in polni novih spoznanj vrnili proti domu; vas pa vabimo, da skozi besedo in fotografijo podoživite naš dan in mogoče tudi sami obiščete Vrbo in Kranj.
Zapisala: Dolores Fon Bon, vodja kulturnega dne za 8. razred
