Zadnji predpočitniški dan smo v 4.b razredu namenili ponovitvi učne snovi o orientaciji v naravi, ki smo jo pri predmetu družba osvojili že v jesenskih dneh pouka, in sicer, kako si v naravi z naravnimi znaki in kazalniki v okolici narave pomagati pri določanju strani neba.
Po malici in odmoru smo vzeli pot pod noge in se v prihajajočem sončnem dopoldnevu odpravili na točko nad Zatolminom. Pot nas je vodila na Loče in že tu smo videli, da bomo imeli čudovit razgled, saj se je megla hitro umikala že prav prijetnemu pomladnemu in za ta čas zelo toplemu soncu. Pri vstopni točki v Tolminska korita smo občudovali novozgrajeni objekt in se po stezici urno povzpeli do cerkvice sv. Petra. Seveda je bilo potrebno še malce pomalicati, da bi se v naravi lažje znašli. Nato so se učenci razdelili v skupinice in v okolici poiskali vse tisto, kar jim je pomagalo pri določitvi severa, juga, vzhoda ter zahoda. Vsaka skupinica je nato poročala svojim sošolcem. Povedali so, da so si pomagali s soncem, sencami, mahom, letnicami podrtih dreves. Z ročno uro pa si žal niso mogli pomagati, saj ur s kazalci skoraj nihče več ne nosi. Ne povsem zanesljiva metoda bi lahko bil tudi bližnji čebelnjak. Čebelnjaki so običajno obrnjeni proti jugu.
Z lahkoto so učenci določili vse strani, nato pa še stranske strani neba. Čas je prehitro minil in s hitrimi koraki do šole smo sklenili naš drugi del zimskega športnega dne.
Tanja Klobučar Mavri
