Ali ste vedeli, da imajo tudi gore svoj praznik? Ja, res! Enkrat na leto, 11. decembra, po vsem svetu praznujemo Mednarodni dan gora. To je dan, ko se spomnimo, kako čudovite in pomembne so naše gore – ne le za planince, ampak tudi za živali, rastline in celo vodo, ki priteče iz njihovih snežnih vrhov.
V našem razredu smo ta dan praznovali po svoje. Gore niso bile le središče sveta, temveč tudi našega razreda!
Najprej smo se pogovorili o tem, kaj vse najdemo v gorah: planike, murke, gamsa, kozoroga, mogoče celo kakšnega škrata (če imaš srečo in dovolj domišljije). Ugotovili smo, da so gore polne zvokov – veter šumi, potok žubori, kravji zvonček poje svojo pesem … Mi pa smo v naši učilnici z instrumenti poustvarili pravi orkester gora. Radovednost je premagala še samega Zlatoroga, saj se je prikradel v naš razred – v zvočni pravljici »Jezero v Lužnici in Zlatorogova sled«.
S svojim obiskom nas je presenetil tudi gorski reševalec! Povedal nam je veliko zanimivega in poučnega. Zdaj vemo, da se vreme v gorah lahko hitro spremeni, zato moramo biti vedno pripravljeni in previdni. Ko smo ga vprašali, če se kdaj boji, se je le nasmehnil in rekel: “Če imaš znanje, prijatelje in spoštuješ goro – potem te ne more nič presenetiti.”
Na koncu smo se soglasno odločili, da bomo tudi mi varuhi gora. Naravo bomo vedno puščali čisto, poti varne in gore srečne.
Vanja Krapež
