BRANJE- MOJE SANJE
V letošnje šolskem letu je projekt BRANJE- MOJE SANJE namenjen razmišljanju o pomenu sadja in zelenjave v našem življenju. Leto 2021 je bilo razglašeno za mednarodno leto sadja in zelenjave. Z razglasitvijo so želeli zmanjšati količino odpadne hrane in spodbuditi pridelavo zdrave hrane. OŠ Franja Goloba Prevalje je mlade ustvarjalce spodbudila k sodelovanju na literarno- likovnem natečaju.
K razpisanemu projektu so pristopili tudi učenci 1. A, 3. A, 3. B in 3. C razreda pod mentorstvo razredničark Vide Rejec, Petre Skomina, Ane Rejec in Melite Drol.
Učenci so v razgovoru povedali, da jim je uživanje sadja in zelenjave zelo pomembno. Razgovor o pomenu zdrave prehrane smo spodbujali v okviru učnih vsebin spoznavanja okolja. Istočasno smo brali razne pravljice, katerih vsebina je povezana s sadjem in zelenjavo ter sestavili jedilnike, v katere smo vključili čim več sadja in zelenjave. Naša spoznanja o ohranjanju zdravja z uživanjem veliko sadja in zelenjave smo strnili v likovnih izdelkih, ki smo jih poslali na razpisani likovni natečaj.
UNESKO VRTIČKI
PŠIUOPP: JESENSKO IN ZIMSKO VRTNARJENJE (1. DEL)
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja smo učenci v času, ko se je narava pripravljala na počitek, poprijeli za vrtno orodje ter se v visoki gredi lotili vrtnarski opravil.
Najprej smo jeseni odstranili plevel in pobrali ves pridelek (paradižnik, paprike, kumare …). Iz pridelane zelenjave smo nato v gospodinjski učilnici spekli slastno pito.
V zimskih mesecih pa smo v visoko gredo posejali zelenjavo, ki je odporna na zimske razmere. Z našimi spretnimi rokami smo posadili radič in posejali motovilec ter špinačo.
Počasi se pripravljamo tudi na pomladna opravila na vrtu. V učilnicah bomo kmalu posejali paradižnik, papriko, bučke, kumare in jih nato v toplem vremenu presadili v visoko gredo.
UNESCO VRTIČKI (2. DEL)
Učenci posebnega programa VIZ celo leto pridno skrbimo za našo visoko gredo, v kateri v toplejših mesecih leta pridelamo nekaj zelenjave, v bolj mrzlih delih leta pa v njej uspevajo tudi nekatera zelišča.
Da bi jih koristno porabili, smo se odločili, da iz njih pripravimo zeliščni kruhov narastek. Nabrali smo origano, drobnjak in peteršilj in v gospodinjski učilnici pričeli z delom.
Čebulo smo sesekljali in jo prepražili na olju. Kruh smo narezali na kocke. Jajca smo zmešali z mlekom ter prelili čez kruhove kocke. Narezali smo šunko in sir na koščke ter vse skupaj s čebulo vred vmešali v kruhovo maso. Zmesi smo dodali še vsa nasesekljana zelišča. Zmes smo naložili v pekač ter pekli dobre pol ure na 180C.
Ker smo jed ustvarjali tik pred dnevom zavržene hrane, ki poteka 24. 4., smo pri jedi uporabili tudi hrano, ki nam je doma ostajala – star kruh, trd sir, šunka, ki je ostajala od velike noči ter tako poskrbeli še za recikliranje hrane.
Ob koncu smo se vsi strinjali, da je bil kruhov narastek z našimi zelišči odličen!
Učenci 6. a razreda so letos sodelovali v Unescovem projektu Moja šola, moj kraj. Predstavili so šolo in naravno ter kulturno dediščino Tolmina. Samostojno so fotografirali naravne znamenitosti in jih tudi opisali. Poslikali so tudi šolo in zapisali, kaj počnejo v posameznih učilnicah in prostorih. Predstavitev šole in kraja smo delili z ostalimi šolami, ki so sodelovale v projektu, in jim na ta način približali naš kraj.
Mentor: Jasna Rupnik
Glavni cilj: Učenci spoznajo okolico svoje šole ter naravno in kulturno dediščino kraja.
Kratka evalvacija:
V prvi nalogi smo predstavili svoj kraj in nam najljubšo sprehajalno pot do sotočja dveh naših lepotic Soče in Tolminke. V drugi nalogi smo izdelali razglednice in jih poslali izbranim šolam. Kot naravno znamenitost smo predstavili Tolminska korita, ki so res vredna ogleda. Učenci so se zelo zabavali pri odkrivanju naravnih lepot te točke, saj so bili skoraj vsi prvič v koritih (večina učencev je vozačev). Poleg tega, da smo prehodili in raziskali vso pot pa smo še podoživljali stare pripovedke o Dugi babi, ki živi v Zadlaški jami in jo tudi narisali. Spoznali, zakaj ima Hudičev most prav tako ime. Na koncu pa smo pri gospodinjskem pouku pripravili značilno tolminsko jed – friko.
Mislim, da lahko zaključim, da je projekt zabaven in poučen. Sploh sedaj, ko prihajajo projekcije z različnih koncev in odkrivamo skrite kotičke po Sloveniji. V imenu naše šole bi se vam rada še enkrat zahvalila za sodelovanje. Lep pozdrav, mogoče pa se lahko kdaj srečamo pri nas ali kje drugje.
Mateja Ivančič Leban
Konec januarja v Črni na Koroškem gradijo gradove kralja Matjaža. Zaradi situacije COVID-19 tudi letos projekt poteka na drugačen način. Gre za čas, ko iščemo nove načine in nove poti, ki nam kljub vsemu prinašajo veselje, radost, sprostitev.
Tudi učenci PŠIUOPP so se vključili v projekt in iz odpadne embalaže- plastenk- zgradili svoj grad. Kdo ve, lahko bi bil kralju Matjažu zelo všeč.
Njihovo ustvarjanje si lahko pogledate na spodnjih fotografijah.
Bliža se čas obdarovanja in izpolnjevanja tistih želja, s katerimi drug drugemu radi izkazujemo pozornost, toplino, ljubezen in veselje.
Tudi na naši šoli imamo eno veliko skupno željo – plezalno steno, po kateri bi lahko vsi učenci plezali, preizkušali svoje spretnosti, moči in vztrajnost.
Ker je za izpolnitev te želje potrebno zbrati tudi veliko denarja, se je upravni odbor šolskega sklada odločil, da bomo v sklopu projekta Unescove priložnosti: Stara igrača za novo veselje organizirali dobrodelni sejem igrač, zbrana sredstva pa namenili za pomoč pri nakupu plezalne stene.
Učenci podružnic in centralne šole Franceta Bevka Tolmin so pobudo vzeli zelo resno. Cel teden so prinašali igrače, za katere so menili, da jih ne potrebujejo več in hkrati vedeli, da bodo z njo lahko osrečili nekoga drugega. Zbrali smo zares veliko igrač, nestrpnost pred izmenjavo pa je bila že velika, saj so učenci komaj čakali, da si bodo lahko izbrali novo igračo in zraven bili dobrodelni s prispevkom za uresničitev nakupa plezalne stene.
Na podružničnih šolah Volče in Kamno so zbrane igrače oštevilčili in priredili pravi srečelov. Učenci so izžrebali številke, poiskali svoj paket in prav vsakemu se je na obraz prikradel tisti čarobni nasmešek veselja in zadovoljstva ob novi igrači in podarjenemu prispevku.
Pred matično šolo v Tolminu pa smo organizirali dobrodelni sejem, na katerem so učenci lahko izbirali med pestro ponudbo družabnih iger, igrač in športnih pripomočkov. Za vsakega se je nekaj našlo. Z veseljem je bilo opazovati radost otrok in iskrice v očeh, ko so si izbrali novo igračo ter ponos, ker so lahko pomagali s prispevkom k uresničitvi skupne želje.
S prostovoljnimi prispevki smo skupaj s podružničnima šolama zbrali zares lepo vsoto denarja – 1000€.
Radi bi se zahvalili prav vsakemu, ki je igračo podaril in tistemu, ki je s svojo dobrodelnostjo prispeval k zbranemu znesku. Tudi na naši šoli dokazujemo, da s skupnimi močmi, srčnostjo in dobrodelnostjo lahko dosežemo še tako težko uresničljive želje.
Tako smo skupaj priplezali še korak bližje k postavitvi plezalne stene. Hvala!
Anja Klobučar
DRUGAČNOST NAS BOGATI
S projektom Drugačnost nas bogati želimo učence ozavestiti o pomenu medkulturnega učenje in dialoga, strpnosti, sodelovanja v vse bolj raznoliki družbi ter pomenu miru in spoštovanju človekovih pravic. Učence želimo z izkustvenim učenjem ozavestiti in pripraviti na življenje v sodobni, vse bolj medkulturni družbi.
V tednu ob mednarodnem dnevu strpnosti (16. 11. 2021) smo z učenci razredne stopnje spoznavali kako drugačni smo si med seboj. Ob pravljici Le vprašaj, avtorice Sonie Sotomayor, smo ugotavljali, da so nekatere razlike med nami opazne že na prvi pogled. Za druge potrebujemo več časa, da jih opazimo. Vsak od nas raste in se razvija po svoje. Tako kot na Zemlji raste skupaj na stotine različnih rastlin, tako tudi živi skupaj na stotine različnih ljudi.
Zavedati pa se moramo, da nas drugačnost bogati. Življenje je pestrejše in zanimivejše, ker smo si različni. Vsak od nas je unikaten in tako na svoj način popestri naš svet.
Na delavnici smo se z učenci pogovorili o razlikah med nami, o strpnosti in spoštovanju drug drugega. Nato pa so ustvarjali likovni izdelek s katerim so prikazali tudi razlike, ki niso opazne na zunaj. Izdelke so učenci skupaj z razredniki razstavili v avli šole in razredih.
Urška Taljat Barbič, šolska pedagoginja
V oktobru so učenke 8.a razreda Lucija Gaberšček, Kristina Volarič, Ana Štrancar in Sofija Kanalec izvedle Unescov projekt »Slovenija, moja dežela«, ki je bil posvečen dnevu učiteljev (5. oktober). Tema projekta se je nanašala na letošnji jubilej samostojne Slovenije. S projektom so se učenci seznanili z delom učitelja, natančneje s pripravo in potekom pouka.
Tako so se učenke eno učno uro pri pouku Domovinske in državljanske kulture in etike prelevile v učiteljice. Njihovi učenci so bili kar njihove sošolke in sošolci v oddelku. Pred tem so se ustrezno pripravile, zapisale učno pripravo, ki učitelju predstavlja temelj vsake učne ure. Za glavni del so uporabile platformo Kahoot, kjer so sestavile kviz. Učenci so tekmovali v paru, na vprašanja pa so odgovarjali s pomočjo svojih mobilnih telefonov. Vsi so bili mnenja, da so učiteljice sestavile zanimivo učno uro, ki je še prehitro minila. Zaključek ure bi bil ustvarjalne narave, ki pa je postal domača naloga, saj jih je prehitel šolski zvonec. Učencem so naročile, naj zapišejo haiku na temo projekta.
Sara in Kora sta takole zapisali:
Zastava plapola,
referendum poteka,
vsi obkrožijo JA!
Mentorica Urška Podgornik
