Ob pravljici Veliko srce ne šteje let smo se pogovarjali o mednarodnem dnevu starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra. Razmišljali smo, komu je ta dan namenjen, zakaj ga praznujemo in predvsem, zakaj so starejši tako pomemben del našega življenja.
Pogovor je hitro nanesel na naše dedke in babice. Učenci so pripovedovali o skupnih doživetjih in drobnih trenutkih, ki jim veliko pomenijo. Iz njihovih pripovedi smo izvedeli, da imamo starejše radi, ker skrbijo za nas, ko mame in tata ni doma, ker nam skuhajo kosilo in spečejo kaj dobrega, ker nas učijo novih stvari, nam delajo družbo, se z nami igrajo, nam berejo pravljice, nas kdaj razveselijo z lepim darilom in ker nas objamejo.
Vsak učenec je nato narisal enega od svojih lepih trenutkov z dedkom ali babico. Posamezne risbe smo kot koščke sestavljanke združili v veliko pisano srce. In prav vsak košček je bil pomemben, da je srce postalo celo. Tako kot so pomembni ljudje, ki s svojo bližino, časom in ljubeznijo bogatijo naše življenje.
Svoje dedke in babice imamo zelo radi. In vemo, da imajo tudi oni radi nas.
Toda ob tem smo pomislili še na nekaj. Kaj pa starejši, ki nimajo svojih bližnjih ali jih ti ne morejo pogosto obiskati? Se kdaj počutijo osamljene? Tudi njim lahko polepšajo dan prijazna beseda, nasmeh ali majhna pozornost, ki jim pove: Mislimo na vas. Niste sami.
Zato smo svoje misli spremenili v dejanje. Za starejše v domu upokojencev smo ustvarili pisane cvetlice, s katerimi jim želimo podariti košček naše otroške topline. Skupaj z njimi bodo do njih pripotovale tudi naše lepe želje:
»Naj vaše življenje še dolgo cveti v pisanih barvah!«
Ob mednarodnem dnevu starejših smo tako spoznali, da za prijaznost, bližino in veliko srce leta niso pomembna. Včasih je dovolj že majhna pozornost, da nekomu polepšamo dan.
Vanja Krapež
