UNESCO PROJEKT MENJAJ BRANJE IN SANJE
Učenci 5.a in 5.b smo v letošnjem šolskem letu izvedli Unesco projekt Menjaj branje in sanje. Cilj projekta je bil spodbujati branje in domišljijo ter raziskovanje novih svetov skozi knjige. Tako smo izvedli različne dejavnosti kot so branje v nadaljevanju, kjer smo delili vtise o prebranem, po branju smo pisali kratke zgodbe, obnove in pesmi, ki so bile navdihnjene s prebrano knjigo, obiskovali smo šolsko knjižnico.
Ob koncu šolskega leta pa smo izvedli menjavo knjig z mlajšimi učenci naše šole. Petošolci smo prinesli knjige, ki smo jih »prerasli« v šolo. Napisali smo posvetilo in ga vložili v knjigo. Nato smo obiskali mlajše učence šole (1. razred in 2. razred). Knjige smo jim z veseljem podarili, v upanju, da jim bodo povečale ljubezen do branje. Obenem pa smo krepili medgeneracijsko druženje, saj so bili najmlajši veseli in ponosni, da so dobili knjigo od starejših učencev.
V projektu je sodelovalo 53 učencev.
Mentorici projekta: Barbara Štulc in Mojca Torkar Pahor
UNESCO PROJEKT – OBUDIMO PISANJE PISEM
Osnovna šola Zreče je tudi v letošnjem šolskem letu razpisala projekt z naslovom Obudimo pisanje pisem, katerega glavni cilj je na zabaven način prispevati k boljši pismenosti. V današnjem času je namreč velik poudarek na razvoju in uporabi digitalne pismenosti, zato je pisanje z roko postavljeno v ozadje.
K projektu so pristopili učenci podaljšanega bivanja 4. B pod učiteljice Timoteje Bizjak. Po »klasični« pošti so si dopisovali z učenci OŠ Frana Erjavca iz Nove Gorice. Kljub temu, da včasih niso našli rdeče niti dopisovanja, so nestrpno čakali, kdaj bodo dobili pismo vrstnikov iz Nove Gorice.
UNESCO PROJEKT GRADOVI KRALJA MATJAŽA – GRADOVI IZ ODPADNE EMBALAŽE
Za kralja Matjaža, ki spi pod goro Peco, smo slišali že vsi. O njem krožijo različne pripovedke in legende.
Drugošolci na OŠ Franceta Bevka Tolmin smo prebrali legendo, kjer kralja opisujejo kot dobrega vladarja, ki je z veseljem pomagal predvsem revnejšim. Dal je kovati zlatnike in v času njegovega vladanja so na Koroškem vladali zlati časi. Seveda so mu bili drugi kralji nevoščljivi, zato so ga napadli. Kralj Matjaž se je s peščico preživelimi vojaki skril v votlino pod Peco, kjer se mu je začela brada ovijati okrog mize. Ko se mu bo sedemkrat ovila, se bo prebudil. Takrat bodo zavladali na Koroškem spet zlati časi.
Na podružnični šoli Kamno pa so poslušali pripoved Kralj Matjaž in Alenčica. Kralj Matjaž je moral v boj, doma je pustil ženo Alenčico in konja Svita, ki je znal govoriti in misliti kot človek. Sultan si izbere ravno Alenčico, ki jo kralj Matjaž, ob pomoči konja Svita, reši.
OŠ Črna na Koroškem vsako leto razpisuje projekt GRADOVI KRALJA MATJAŽA. Pod goro Peco se v zimskih mesecih odvija dogodek, ko gradove za kralja Matjaža in njegovo Alenčico gradijo iz snega. Nastajajo čudovite snežne skulpture, ki smo si jih ogledali preko interneta.
Odločili smo se, da gradove iz odpadne embalaže zgradimo tudi pri nas. V projekt so se tako vključile tri učiteljice, ki so ustvarjale s svojimi učenci. Nastale so različne, zanimive grajske stavbe.
MEDNARODNI DAN POEZIJE – 21. 3.
Svetovni dan poezije praznujemo od leta 1999, ko je organizacija UNESCO na konferenci v Parizu razglasila ta dan za spodbujanje branja, pisanja in učenja o poeziji z namenom, da podpre poetično izražanje v raznolikih jezikih. Obenem je to tudi priložnost, da zaživi ustvarjalnost, da se sliši in odmeva pesem.
Dan poezije smo obeležili tudi drugošolci in tretješolci na OŠ Franceta Bevka Tolmin in učenci prvega in drugega razreda podružnične šole Kamno. Preizkusili smo se v tvorjenju rim. Preberite, kakšne pesniške stvaritve so nastale.
Mami bo skuhala juho,
v njo bo dala muho.
Nona kuha riž,
ti loviš.
(Nely Žniderčič, 2. A)
Špelca marelca na mizi sedi,
pa televizija gori.
Jurček gre po mostu,
pa zagleda hlače v gozdu.
Zvonček konček,
v cerkvi je sonček.
(Lara Hvala, 2. A)
V kotu za omaro,
mravljica živi.
Majhna je kot pika,
venomer hiti.
Hitro hodi naokrog
in pride v kozji rog.
Mravlja, mravlja
hitro z roga,
da te ne doseže Jona.
(Alisa Aliu in Anja Šuler, 2. B)
V kotu za omaro
smrdljivček živi.
Majhen je kot pika
venomer hiti.
Po zraku leta
nič še ne smrdi.
Pazi, da ga ne pohodiš ti.
(Simon Fili Jeram in Matic Muznik, 2. B)
Tretješolci so pesnili po vzoru pesmi Toneta Pavčka Kaj je to škoda.
Škoda, da so izumili stroge
starše, tate in mame,
škoda,
da za otroke uboge
veljajo prepovedi same,
a najbolj je škoda, da avtov leti tako malo,
škoda, da komarji poleti brenčijo in ne morem zaspati,
škoda, da hiša ne pospravi se sama
in tudi je škoda,
da od vzhoda pa do zahoda,
nihče ne razume, kaj je to škoda!
(Rok Leban, 3. A)
Škoda, da so izumili stroge
starše, tate in mame,
škoda,
da za otroke uboge
veljajo prepovedi same,
škoda, da se ocenjevanje ne naredi samo,
škoda, da ni sobota vsak dan,
škoda, da se soba ne pospravi sama,
a najbolj je škoda,
da od vzhoda pa do zahoda,
nihče ne razume, kaj je to škoda!
(Nara Istenič, 3. A)
22. 4. 2024 – SVETOVNI DAN VODA
V petek, 22.4.2024, smo petošolci obeležili svetovni dan voda. Dan smo namenili ozaveščanju pomembnosti vode za življenje na Zemlji.
Letošnja osrednja tema tega svetovnega dne je bila: Voda za mir.
Več kot 3 milijarde ljudi po vsem svetu je odvisnih od voda, ki prečkajo državne meje, vendar od 153 držav, ki si delijo reke, jezera in vodonosnike s svojimi sosedami, zgolj 24 držav poroča, da imajo sklenjene sporazume o sodelovanju za vse skupne vode. Ker se vpliv podnebnih sprememb povečuje, je znotraj držav in med državami nujno sodelovanje pri varovanju in ohranjanju našega najdragocenejšega vira. Z rastjo prebivalstva bo voda postajala vse pomembnejša v boju proti revščini.
Petošolci smo se pogovarjali o tem kakšno srečo imamo, da živimo v okolju, kjer vode ne primanjkuje, nam je ni potrebno kupovati od drugih držav, pa še dobrega okusa je. Ugotovili smo, da moramo vsi skrbno ravnati, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Svoje misli smo zapisali in oblikovali plakat, ki si ga lahko ogledate spodaj.
Poleg tega smo si ogledali tudi poučne filme o vodi. Pogledate jih lahko na dani povezavi:
O VODI
POUČNA RISANKA O VODI
Barbara Štulc in Mojca Torkar Pahor
UNESCO PROJEKT – GOZD IN NARAVNO OKOLJE SKOZI OTROKOVE OČI
V letošnjem šolskem letu smo se učenci 5.a in 5.b razreda vključili v Unescov projekt: Gozd in naravno okolje skozi otrokove oči. Cilji projekta so spodbujanje pozitivnega odnosa do narave, sožitje z naravo, izobraževanje v trajnostnem načinu življenja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine,…
Narava je v našem domačem okolju prekrasna in nam ponuja izredno spodbudno učno okolje, omogoča nam da v družbi krepimo odnose, predstavlja pa tudi možnost za sprostitev. Z učenci smo tako raziskovali kako se gozd spreminja skozi letne čase, kaj se dogaja z naravo, kako skrbimo za čistočo gozda, kako se počutimo v naravnem okolju …
Izvedli smo različne aktivnosti v povezavi z gozdom in naravnim okoljem:
- v gozdu smo preživeli naravoslovni dan z gozdarji,
- izvedli pouk na prostem,
- v gozdu smo se igrali različne socialno – družabne igre,
- razvijali vaje čuječnosti v gozdu,
- gozd smo »prinesli« tudi v učilnico, kjer smo svoje občutke in videnje gozda poskusili izraziti z risanjem in slikanjem,
- o gozdu in naravnem okolju smo brali tudi v revijah in časopisu (Pil in Triglavski narodni park).
Kaj menijo učenci o izvedenih dejavnostih/aktivnostih?
- Gozdar nam je povedal veliko novih stvari. Nisem vedela, da se lubadar tako hitro razmnožuje, izvedela sem zakaj je na Krasu tako veliko požarov in kakšen namen imajo drevesa. (Živa)
- Všeč mi je bila hoja v gozd, ker sem se res razgibala. (Kristina)
- V gozdu smo videli tudi bunker, kjer so se skrivali vojaki.
- Izvedel sem, da če drevo oveni, ga gozdarji požagajo. (Nejc)
- Ko smo govorili o gozdu, smo se pogovarjali tudi o strupenih rastlinah. (Oliver)
- Izvedel sem, da ima narava več čudes, kot sem mislil. (Vasja)
- Zelo zanimiva je bila past za lubadarje, izvedela sem da obstajajo avtohtone in tujerodne drevesne vrste. (Eva)
- Končno vem zakaj lovijo lubadarje. (Maša)
- Veliko sem se naučila, saj o naravi zelo rada poslušam. (Kim)
- Izvedela sem, da imajo drevesa kar 17 lastnosti. (Ajda)
- Nisem vedel, da je bil Kras pokrit s hrastom. (Anže)
- Izvedela sem katerih dreves je v Sloveniji največ, to je lip. (Jerca)
- Naučila sem se kar veliko o drevesih; kaj potrebujejo za rast, o lubadarjih, o vrstah dreves, …(Sanja)
- Sedaj vem, da drevo označijo z oranžno barvo preden ga požagajo. (Brina)
- Gozdarji so nam pokazali, kako ločimo smreko in jelko. Ločimo ju po iglicah, lubju in storžih. Jelkini storži rastejo navzgor, smrekovi pa navzdol. (Anže)
- Bor je drevo, ki ne prepušča toliko vode kot ostala drevesa, zato so v starih časih prevažali v Benetke. Te so zgrajene iz tega lesa.(Brina)• Gozdarka iz Zavoda za gozdove Slovenije nam je na poti na Kozlov rob povedala veliko zanimivih stvari o drevesih, škodljivcih in o plasteh tal. Izvedeli smo tudi iz katerega drevesa nastajajo katere stvari npr. mali jesen je uporaben za drva, veliki jesen pa je bolj primeren za pohištvo. (Ariana)
- Lubadarji so hrošči, ki uničujejo smreke, zato jim gozdarji nastavijo pasti, v katere se ujamejo. Če je hroščev veliko, morajo bolna drevesa požagati in jih nesti iz gozda. (Alina)
Vodji projekta: Barbara Štulc in Mojca Torkar Pahor
UNESCO PROJEKT – KAPLJICE ŽIVLJENJA (JAZ)
V letošnjem šolskem letu so se učenci 2. B razreda prvič vključili v UNESCO PROJEKT z naslovom »KAPLJICE ŽIVLJENJA – JAZ«. Središče projekta je bila naravnanost na učenca in njegovo počutje v skupnosti.
Cilju so se bližali korak za korakom, z različnimi dejavnostmi. Pogosto je bila izhodišče pravljica. Med drugimi so prisluhnili pravljici Miška želi prijatelja in Pod medvedovim dežnikom, kjer je poudarjeno prijateljstvo. Miška zna povedati marsikaj neprijaznega o živalih, ki jih srečuje glede na njihov videz, vendar še pravočasno spozna, da štejejo dejanja; med tem, ko lisica spozna svojo zmoto šele, ko čisto sama, osamljena poje žalostne pesmi.
Poslušali so tudi pravljico Žirafe ne znajo plesati. Njeno sporočilo je, da včasih ne morejo vsi na enak način opraviti stvari. Pomembno je, da se potrudijo po svojih najboljših močeh.
Z zgodbo Če prideš na Zemljo pa so skušali ozavestiti, da so si med sabo drugačni, vendar vsi delijo isti planet Zemljo.
Večkrat so slišali, da ima čisto vsak izmed njih močna področja, ki so jih krepili na različne načine. Vsak izmed njih je kot kapljica, ki s strpnostjo do sebe in drugih prispeva k dobri razredni in šolski klimi.
Pridružili so se projektu Pisanje z roko, kjer so se na kratko predstavili. S pisanjem prijaznih sporočil so se pridružili obeležitvi mednarodnega dneva strpnosti in prijaznosti.
V mesecu februarju so z barvanjem medvedkov obeležili tudi mednarodni dan boja proti otroškemu raku, kjer so ponovno razmišljali o svoji supermoči.
MEDNARODNI DAN ŽENA – 8. MAREC
Kot pripadniki UNESCO šole smo se v okviru obeležitve pomembnih dni odločili, da otroke spomnimo na mednarodni dan žena.
Ideja o 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, je nastala v začetku 20. stoletja na pobudo nemške borke za ženske pravice Clare Zetkin, ki se je borila za enakopravnost žensk. Večina žensk, za razliko od moških, tedaj veliko pravic še ni imela. Leta 1945 so ženske pri nas dobile volilno pravico in s tem dosegle pomembno zmago.
Učenci so izdelovali čestitke in rože iz papirja ali plastičnih pokrovčkov. Z izdelki so razveselili tudi ravnateljico in pomočnico, tajnico, knjižničarko, računovodkinje, pedagoginjo in še vrsto drugih delavk na naši šoli.
MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – 16. NOVEMBER
Mednarodni dan strpnosti, ki ga obeležujemo 16. novembra, je spominski dan, ki ga je Generalna konferenca Unesco razglasila v Deklaraciji o načelih strpnosti 16. novembra 1995.
Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomembnosti spoštovanja in razumevanja drugačnosti med ljudmi. Ljudje smo po naravi različni in prav strpnost nam pomaga ohranjati mir in stabilnost v svetu. Z mednarodnim dnevom strpnosti opozarjamo, da smo vsi soustvarjalci sveta, v katerem živimo.
Ob današnjem dnevu strpnosti smo razmišljali, kako lahko vsak pripomore h krepitvi strpnosti ali potrpežljivosti v svoji skupnosti.
Dan strpnosti smo obeležili tudi v 2. B razredu. Za izhodišče smo vzeli pravljico Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo. V pravljici nastopata dva prijazna prašička: Bibi, ki se zaveda svoje odgovornosti in mlajši bratec Gusti, ki se ji kar naprej upira. Bibi s svojo strpnostjo spodbudi Gustija, da uspešno opravita svojo nalogo – srečo sta sipala ljudem in v njih spodbudila predpraznično veselje.
Vsak od nas je v nečem dober in uspešen. Želimo si, da bi našo uspešnost opazili tudi drugi – naši sošolci, prijatelji in znanci. Strpnost pa je povezana tudi s prijaznimi besedami, ki jih želimo vsak dan podariti drug drugemu. Zato je nastala slika, s katero smo sestavljali puzle in poudarili našo povezanost, medsebojno prijateljstvo in strpnost.
