21. MAREC – SVETOVNI DAN BOJA PROTI RASNI DISKRIMINACIJI
Z učenci 7. razredov smo se pogovarjali o diskriminaciji, kdaj se je začela, kje se je dogajala in ugotovili, da še vedno prihaja do nje. Svoje misli in občutke o diskriminaciji so zapisali, nekateri pa tudi narisali.
Na svetu je diskriminacija zato, ker vsi mislijo samo nase.
Žanluka, 7.a
Da bi bilo brez vojn in konfliktov. Za konec rasizma naj sklepamo nova prijateljstva in zavezništva.
Jakob, 7.a
Svet polepšaš, čisto enostavno! Samo nekomu daj vedeti, da ni drugačen.
Katja Mlakar, 7.a
LEPŠI SVET
Želim si, da vojne ne bi bilo,
da med Rusijo in Ukrajino vse bi bilo lepo,
da črnci bi bili kakor belci vsi
in da vsi bi bili veseli!
Da vsi bi se spoštovali,
da razlik ne bi delali,
da vsi otroci bi se smejali,
saj s tem življenje bi si polepšali.
Katja Mlakar, 7.a
Diskriminacija je nesmiselna.
NEHAJTE!
Ne sodi ljudi po zunanjosti.
Rok, 7.c
Vsi smo si enaki, zato moramo imeti enake pravice. Diskriminacija se lahko zgodi vsakemu, zato če nočeš, da se tebi to zgodi, tega ne počni.
Laura, 7.c
Zame barva polti nikoli ni bila pomembna. Vsi smo enakovredni in enakopravni. Zaslužimo si imeti enake pravice, ne glede na barvo polti, naroda, jezika, ki ga govorimo, premoženja ali česarkoli drugega.
Tisa, 7.c
Meni ni vredu, da se ne gleda enako na vse. Če si temnopolt, bi te mogli spoštovati enako kot ostale. Diskriminacija se lahko zgodi tudi tebi!
Lara, 7.c
Ne soditi ljudi preden jih spoznaš.
Ne soditi ljudi, če jih sploh ne poznaš.
Ne soditi ljudi po njihovi polti.
Enej Valentinčič, 7.c
NOBEDEN NI KRIV KAKŠEN JE – temnopolt, svetlopolt ali rumenopolt. Temnopolti ljudje so veliko zatirani, ker jih gledajo le po tem, da imajo drugačno polt, nobeden ne gleda v njihove oči in njihovega obnašanja. Tudi različni narodi imajo svoje vere in svoje bogove. VSI SMO LJUDJE NE GLEDE NA TO KAKŠNI SMO! POD KOŽO SMO VSI ENAKI!
Nina Štrukelj, 7.b
Barva polti ni pomembna, pomembna je barva srca. Ni vredno obsojati ljudi po izgledu temnopolti, rumenopolti, belopolti… VSI SMO LJUDJE! Barva o človeku ne pove ničesar, ne obsojaj ga/jo, saj nisi slišal njihove plati. Nihče ni dragocenejši, vsi smo krvavi pod kožo. ENAKOPRAVNI!
Žana, 7.b
Mentorja: Urška Podgornik in Jasna Rupnik
MEDNARODNI DAN STRPNOSTI
V mesecu marcu smo se v 5.a razredu pripravljali na aktivnost o dnevu proti rasni diskriminaciji, ki je bil 21. 3. 20022.
Že v začetku meseca marca smo z učenci pri razredni uri raziskovali pomen pojma diskriminacija. Učencem je bil ta izraz tuj in nepoznan. Zato smo definicijo najprej preverili v slovarju, nato pa smo pomen razložili na njim bolj razumljiv način. Pogovarjali smo se o konkretnih primerih in učenci so kmalu priznali, da so se z diskriminacijo že srečali.
Po razlagi pomena tega pojma so učenci za nalogo iskali sličice, fotografije in simbole, ki so kakorkoli nakazovali diskriminacijo. Pri naslednjih razrednih urah smo sličice zbrali in jih pregledali. Skupaj smo določili kriterije, kako bi sličice razvrstili po obliki diskriminacije.
Na tablo smo oblikovali osnutek, ki se je v en teden še dopolnjeval in spreminjal.
Kaj smo spoznali?
KLJUB VSEM RAZLIKAM SMO VSI SAMO LJUDJE IN PRAV VSI SMO RADI VESELI, SREČNI, IMAMO SVOJE ŽELJE IN POTREBE…
Tanja Klobučar Mavri
22. MAREC – SVETOVNI DAN VODA
Ker se v posebnem programu vzgoje in izobraževanja zavedamo, kako pomembna je voda za naše življenje, smo, ob Svetovnem dnevu voda, tudi mi ta dan posebej obeležili. Najprej smo ob kratkem videu »Voda in jaz« ponovili, zakaj in za koga vse je voda tako pomembna.
Ker že dolgo živimo z novim virusom, smo ugotovili, da si zaradi našega zdravja bolj pogosto in bolj natančno umivamo roke. Brez vode tega ne bi mogli. Poskrbeli smo torej za čiste roke, nato pa še za naše telo. Zavreli smo vodo, si skuhali čaj in tako preprečili dehidracijo našega telesa.
Ker pa dobro vemo, da vodo za življenje potrebujejo tudi rastline, smo izdelali namakalni sistem za našo visoko gredo, jo ob trenutni suši dobro zalili in vanjo namestili namakalni sistem.
Za konec smo se na toplem soncu pogovorili še o zanimivem pregovoru “Vode ne pogrešaš, dokler vodnjak ne presahne” in si izdelali svoje vodnjake.
Nuša Rutar
21. MAREC – SVETOVNI DAN POEZIJE
Drugačnost nas bogati. O tem smo se v ponedeljek, 21.3, pogovarjali pri pouku . Zakaj smo drugačni, ali znamo sprejemati drugačnost, v čem smo drugačni od drugih? Na vsa ta vprašanja smo poskušali odgovoriti v 1. in 2. c razredu na podružnični šoli v Volčah. Da je bilo še vse bolj zanimivo, smo vse povezali še s svetovnim dnevom poezije.
In kaj smo počeli? Začeli smo z zelo zanimivo zgodbo o Elmerju, ki je bil drugačen slon. Po prebrani knjigi je stekel pogovor o drugačnosti. Ojoj, kaj smo ugotovili. Da je več drugačnosti kot enakosti med nami, in da je drugačnost zanimiva. Ko smo vse te misli zbrali na papir, je nastala zelo lepa pesmica BITI DRUGAČEN. Drugačnost in poezija, vse to se je prepletalo ta dan pri pouku. Nastale so prelepe risbe in še lepša pesem. Najlepše pa je bilo, da smo v sebi začutili, da je biti drugačen pravzaprav edinstveno.
BITI DRUGAČEN
BRALI SMO ELMERJA,
KI DRUGAČEN JE SLON,
A TUDI MI SMO DRUGAČNI KOT JE ON.
LAHKO BI BILI VSI ENAKI,
A ŽAL TO NE GRE.
VSAK SVOJO POSEBNOST IMA,
VSAK SVOJE SRCE.
GRADIMO LEPOTO,
ZA DRUGE ZA NAS,
DA SVET BO LEPŠI,
PRIJAZNEJŠI VES ČAS.
Učenci 1. in 2. c razreda in učiteljici Bogdana Švab in Enisa Bizjak
SVETOVNI DAN BOJA PROTI RASNI DISKRIMINACIJI
V 8. razredu ponudim učencem in učenkam med različnimi knjigami tudi knjige s tematiko HOLOKAVSTA – sistematičnega genocida Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med 2. svetovno vojno. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. V različnih taboriščih po Evropi je bilo pobitih 6 milijonov Judov.
Učenci in učenke so lahko izbirali med tremi knjigami:
– Kathy Kacer: Skrivnost Gabijine omarice
– Dnevnik Ane Frank
– John Boyne: Deček v črtasti pižami
Vse tri knjige pripovedujejo o času 2. svetovne vojne in o odraščajočih židovskih otrocih, ki so se znašli v tem nepredvidljivem kaotičnem svetu. Skozi otroške oči, ki še ne razumejo politike in vojne, na lastni koži občutijo zaznamovanost, odrinjenost in krutost tistega časa.
Gabi preživi vojno s pomočjo omarice, v katero se skrije, in kasneje ji pomaga dobrosrčna družina Kos.
Ana Frank se s svojo družino uspešno skriva dve leti, nato pa so izdani in obe družini nacisti odpeljejo v taborišče, kjer preživi samo Anin oče.
Bruno pa je devetletni sin nacista, ki je vodja taborišča Auswitch. Ob žičnati ograji spozna prijatelja Šmuela, dečka v črtasti pižami. Oba postaneta žrtvi nacističnega nasilja.
Učenci in učenke so ob pomoči računalnika in literature v skupinah strnili svoja razmišljanja o prebranih knjigah in o genocidu. Izdelali so majhne plakate in jih predstavili.
Mirjam Humar
PESEM NAS SPREMLJA OD ROJSTVA DO SMRTI
Navedeno misel sta dokazala dva člana Vokalne skupine Snežet.
Na Podružnični šoli Anton Majnik v Volčah smo namreč v sredo, 16. 3., dobili obisk. Dva očeta treh učencev na šoli v Volčah sta predstavila svoje delovanje v vokalni skupini. Pojemo, ko delamo, ko praznujemo, ko smo veseli in ko smo žalostni. Pojemo ljubezenske pesmi, ljudske pesmi, pesmi za rojstni dan in za borbo.
Kdor poje, slabo ne misli, pravi ljudski pregovor. Pojemo radi, zato so se tudi otroški glasovi pridružili ljudskemu petju in obrazi so se nam razpotegnili v širok nasmeh.
Pojemo pesmi, ki se prenašajo iz roda v rod, ali pa so jih napisali pesniki. Spomnili smo se tudi svetovnega dneva poezije, ki ga bomo praznovali 21. 3.
Veseli smo, ker lahko s pesmijo pričaramo lepoto.
Kristina Kragelj
MEDNARODNI DAN ŽENA
Dan žena je mednarodni praznik žensk. Vsako leto ga praznujemo 8. marca.
Leta 1857 so se ženske zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku uprle slabim delovnim razmeram in premajhnemu plačilu.
Leta 1910 so priznali, da osmi marec predstavlja spomin na boj za ženske pravice – tudi volilno pravico.
Tudi v šolah smo učencem predstavili pomen praznika – dan žena. Za letošnji marec je knjižničarka Alenka učencem prebrala pravljico Izdelal bom mamo – robota.
Kako so nam mamice, babice, tete,… pomembne v našem življenju, pa smo povedali tudi s skromnim darilcem, ki smo ga izdelali učenci 1. a razreda ter učenci podaljšanega bivanja na podružnični osnovni šoli v Volčah, pod mentorstvom učiteljic Karin, Melite, Tjaše, Urške in Maje.
Nekaj našega ustvarjalnega duha pa v spodnjih fotografijah.
17. OKTOBER- DAN BOJA PROTI REVŠČINI
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini z namenom odpraviti vse oblike revščine po vsem svetu.
V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da ta dan obeležimo tudi na naši šoli. K obeleženju dneva so pristopili učenci 1. a razreda pod vodstvom učiteljice Karin Mugerli Gorjup, učenci 2. b razreda z učiteljico Petro Šavli in učenci 5. c razreda z razrednikom Petrom Simčičem.
Najmlajši so prisluhnili pravljici Škrateljčka, v kateri so spoznali revnega čevljarja. Škrateljčka sta opazila njegovo dobroto in mu priskočila na pomoč. Vsako noč sta izdelala čeveljčke, ki so bile prave umetnije. Otroci so narisali čeveljček in razmišljali, komu bi ga podarili.
Učenci 2. b razreda so glasno razmišljali o pomenu besede revščina. Svoje ideje so tudi napisali.
Petošolci so si ogledali nekaj poučnih filmov in ugotovili, da vsi otroci ne živijo tako lepo kot živijo oni. O revščini in bogastvu so razmišljali že pri urah družbe, pri razrednih urah pa razmišljanje nadgradili in ga predstavili v obliki plakatov. Izdelani plakati govorijo o tem, kako pomagati revnim in kako bogatejšim preprečiti, da čim manj hrane pristane v smeteh. Menijo, da je v naši družbi še vedno veliko revnih ljudi in brezdomcev, zato bi morali takoj ukrepati.
Naj bo to njihovo razmišljanje vodilo nam vsem.
16. NOVEMBER – MEDNARODNI DAN STRPNOSTI
16. novembra obeležujemo mednarodni dan strpnosti. Tema letošnjega projekta je Z DRUGIM RAVNAJ TAKO, KOT SI ŽELIŠ, DA BI DRUGI RAVNALI S TABO. Glavni namen projekta je spodbujati medsebojno prijateljstvo, sprejemanje, razumevanje in spoštovanje drug drugega.
Tudi učenci 1. a razreda smo obeležili dan strpnosti z enourno delavnico pri slovenščini. V začetku ure smo razmišljali, kaj pomeni strpnost oziroma nestrpnost. Kar težko smo poiskali enostavno razlago strpnosti. Vsi smo si bili enotni, da si želimo, da bi z nami ravnali spoštljivo.
Problem strpnosti je v knjigi Grdi raček predstavil tudi pisatelj Andersen. Po prebrani pravljici smo se pogovarjali o odnosu živali do račka- račku so se posmehovale in se iz njega norčevale. Vendar se je pravljica zaključila s srečnim koncem. Grdi raček je postal občudovanja vreden labod. Učenci so za zaključek na risalni list narisali dve situaciji: na eni polovici so prikazali nestrpnost do račka, na drugi pa so narisali čudovitega laboda.
Skozi celo šolsko leto se bomo trudili, da bomo drug z drugim strpni.
