Prebudili smo se v megleno ponedeljkovo jutro. Do zadnjega nismo bili povsem prepričani, ali nam bo spremenljivo jesensko vreme pri izvedbi športnega dne naklonjeno ali ne. Vsebina dneva je bila namreč povezana z orientacijo, ki naj bi potekala tudi na terenu. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Po jutranjem pozdravu smo predstavili potek današnjega dne. Za uvod smo se orientirali na sebi. Naše dlani so bile kot obliž, ki smo jih polagali na različne dele telesa. Po učiteljevih navodilih smo risali sebe na prazen list papirja, ki smo ga raztrgali na štiri dele in skušali sestaviti spet v celoto. Nekateri so bili pri tem zelo hitri.
Sledila je orientacija na mreži, ki je bila postavljena kar na tleh v učilnici. Vsak učenec je dobil svoj načrt gibanja; v razpredelnico pa je moral napisati pot – število korakov in smer premikanja. Čas do šolske malice je zelo hitro minil.
Po malici smo se odpravili do gozdička pri Centroslaviji, kjer so četrtošolci ravno zaključevali dejavnost orientacije. Takrat smo v roke dobili čisto pravi zemljevid tudi drugošolci. Najprej smo ga orientirali. Skupaj smo se podali na pot iskanja kontrolnih točk in preverili, kako dobro nam gre branje zemljevida. Nato smo se razdelili v dve skupini in nadaljevali dejavnost po drugih poteh. Naš cilj je bilo zagotoviti sodelovanje znotraj skupine in seveda odkriti vse kontrolne točke, ki so nas popeljale do cilja. Nekaterim je šlo to zelo dobro od rok, drugi so potrebovali nekaj pomoči – vsi pa smo se naučili nekaj novega: kako se znajti v naravi, če nimaš na voljo pametnega telefona in navigacije. Kako?
V roke vzameš karto ali zemljevid in se orientiraš. Sliši se zelo enostavno. Kaj menite?
Melita Drol
[post-views]
