Ob prihodu na parkirišče ob Cerkniškem jezeru nas je čakal voznik s konjema in lojtrnikom ter vodička, ki nas je na poti ob jezeru opominjala na zanimivosti kraške pokrajine. Povedala nam je ljubezensko legendo o dveh mladih z gradov, ki sta zaradi spora med starši tragično umrla. Morebiti pa ju je rešil povodni mož Jezerko, ki živi v jezeru in je ponavadi zelo ljubeznivega značaja.
Zelo nam je bila všeč naloga ugotavljanja prehranjevalne verige, ko smo s pogledom skozi luknjico na tramu zagledali najljubšo hrano uporabnika, ki je bil na tem tramu označen. Opazovali smo podvodno strugo reke Stržen s pomočjo lokvanjev, ki so rasli in cveteli le nad strugo. Vzhodno od mesta se je vzpenjala Slivnica s čarovniškim gnezdom. Najbrž so čarovnice spale, saj nismo videli nobene.
V Centru za obiskovalce smo si ogledali film o letnih časih na jezeru in hologram preobrazbe kačjega pastirja. Z interaktivnimi dejavnostmi na zaslonih in raznih napravah smo poslušali stare legende, prikaz dela ob jezeru, oglašanje najrazličnejših živali, vonjali smo različne vonje, ogledali smo si avtohtone rastline in nekaj nagačenih ali iz umetnih materialov poustvarjenih živali – vidro, kačo, ščuko, raco… S kisom smo raztapljali apnenec in odkrivali izvire, bruhalnike in požiralnike Cerkniškega jezera.
V interpretacijskem centru Jezerski hram smo videli maketo jezera in opazovali spreminjanje jezerske gladine z dovajanjem vode iz vseh pritokov in izvirov. V muzeju smo videli film o življenju prebivalcev v okolici jezera nekoč in delavnico z drevakom.
Dan smo zaključili z ogledom gradu Snežnik. V predverju so nas pozdravili nagačen medved in dva viteza – samo njuna oklepa in seveda prijazna vodička. Spoznali smo zgodovino gradu, njegove zadnje lastnike in njihove sobane. Videli smo izrezljano in bogato okrašeno pohištvo, lestence, klavir, šahovske mizice in veliko lovskih trofej, saj je bil grad gostitelj plemičev, ki so radi hodili na lov.
V jedilnici je visel več kot sto let star jedilnik za gospodo, poseben pa še za služabnike, ki so imeli svoje prostore v pritličju. Videli smo komunikacijski sistem sporočanja potreb gospode svojim služabnikom, pa še ogromno grajsko klet. In še nekaj – pokukali smo tudi v pripomočke za intimna opravila gospode: španska stena, nočna posoda, skleda in vrč za umivanje, kangle z odprtino za rabljeno vodo, pocinkano sedežno kad in velikanska ogledala.
Kljub slabi vremenski napovedi smo imeli neverjetno srečo, da nas nikoli ni zmočilo. Dan je bil dolg – a lep, veliko smo videli in veliko smo si zapomnili.
[post-views]
