V letošnjem šolskem letu nas je na prvem planinskem pohodu pot vodila do Tolminskih korit. Najprej smo se ustavili pri reki Tolminki in preverili, ali je še dovolj topla, da bi v njej namočili noge; ugotovili smo, da ni. Kaj kmalu smo vstopili v Tolminska korita, kjer smo si pobližje ogledali divja korita Tolminke in Zadlaščice, ki se med seboj zlijeta v edino sotočje v koritih na ozemlju Slovenije. V koritih smo nato med zasluženo malico napeto poslušali pripovedko o Dugi babi, ki je čakala mimoidočega pri brvi na eni strani Tolminke. Vsakemu, ki je šel mimo, je ukazala, da jo mora zadeti na ramena in prenesti čez brv, drugače bo moral pojesti kos kruha z namazanim smrkljem. Na poti nazaj smo pazljivo oprezali za Dugo babo, da nam ne bo naložila te težke naloge. Oddahnilo se nam je, ker jo nismo srečali. Mogoče pa te sreče ne bomo imeli ob naslednjem obisku.
[post-views]
