V šolski knjižnici vsak mesec izvajamo uro pravljic in rešujemo uganko meseca. Dejavnost je namenjena učencem prvega triletja. Da je pravljica pomembna, vemo že iz davnih časov. Njen sociološki, psihološki, razvojni in vzgojno-izobraževalni pomen močno vpliva na otrokov celostni razvoj. Preko pravljic otroci, na njim najbolj prijazen način, odkrivajo življenjske resnice in si odgovarjajo na najrazličnejša vprašanja. S tem, ko jih preko zgodbe uči, kaj je prav in kaj ne, pa pomembno vpliva tudi na otrokov moralni razvoj in njihovo samopodobo.
Tokratna pravljica avtorice Kristine Fortuna z naslovom Kako sem lepa! pripoveduje o čarovnici Lori, ki je sicer imela štrleča ušesa, zakrivljen nos, krive zobe in krevljasto postavo, a si je bila vseeno všeč. Ko je odhajala na zmenek z žabcem, so ji različne živali pripovedovale, da za žabca ni dovolj lepa. Lori podvomi vase in s čarobno paličico začne popravljati svoje napake, a kaj, ko tako polepšana ni bila več všeč žabcu. Zgodba otroku sporoča, da naj se ne spreminja zaradi drugih, če je samemu sebi všeč, in da naj se sprejme takšnega, kakršen je.
Pravljico sta po ilustracijah Tine Perko napovedali Ana Lina Bellomo in Alexia Krapež, učenci 1.b pa so pod mentorstvom Vanje Krapež in Barbare Kovačič narisali Lori, kot so si jo predstavljali sami. Ne morem verjeti, da lahko tako majhni otroci ustvarijo tako čudovite izdelke! In naj si še kdo drzne reči, da Lori ni lepa! Ravnotako so mi učenci povedali, da smo taki, kot smo, najlepši. Le kaj se potem z leti zgodi z nami? Preveč poslušamo – gledamo druge?
Iskrene čestitke vsem!
Alenka Kragelj, knjižničarka
[post-views]
