Že zelo zgodaj je treba otroke ozaveščati, da je darovanje krvi plemenito človekoljubno dejanje, ki nekomu lahko reši življenje. Dati del sebe za življenje drugega je gotovo ena najlepših gest, kar jih je človek sposoben narediti. Je častno dejanje, ki od posameznika zahteva le malo, a naredi veliko.
Prav je, da otroci rastejo s tem zavedanjem, da lahko kasneje, ko odrastejo tudi sami postanejo krvodajalci.
V okviru krožka RK smo si učenci 4. a in 4. b ogledali, kako poteka krvodajalska akcija v Tolminu. Po ogledu so učenci zapisali nekaj vtisov:
Bilo je v redu. Všeč mi je bilo, ko je kri tekla skozi cev. Malo me je strah igle, ampak kri pa lepo diši.
Jerca, 4. a
Krvodajalska akcija mi je bila zelo všeč. Ugotovila sem, da to ni nič groznega. Ko bom odrasla, bom krvodajalka.
Živa, 4. a
Meni je bilo zeli všeč, ko so potisnili iglo v učiteljičino hčerko in ko so dali žogico, se mi je ta zdela zelo mehka. Mogoče bom jaz krvodajalec.
Anej, 4. a
Bilo mi je všeč in zanimivo gledati, kako gre kri po cevki, kako so razkužili roko, preden so vbodli iglo. Na koncu smo dobili steklenico vode.
Matic, 4. a
Na krvodajalski akciji je bilo super, ker je naš psiholog Blaž dal pol litra krvi in pri tem stiskal in iztegoval roko, da je kri lažje tekla.
Urban, 4. b
Gospa iz Rdečega križa nam je povedala, kako poteka krvodajalska akcija. Ko so našemu psihologu Blažu zabodli iglo v kožo, sem se obrnil stran.
Matevž, 4. b
Zdelo se mi je lepo, malo tudi strašno. Blaž nam je rekel, da če stiskaš roko skupaj, teče kri hitreje, če pa jo pustiš pri miru, pa počasneje.
Kiara, 4. b
Tisti ki dajo kri, dobijo potem še darilo in to je sendvič, voda in zdi se mi, da tudi dežnik.
Alina, 4. b
Blaž nam je povedal, da prvič nas je bilo strah, ampak tretjič pa nas ne bo več.
Iva, 4. b
