PROJEKT BRANJE MOJE SANJE
Osnovna šola Franja Goloba iz Prevalj je tudi v šolskem letu 2022/23 razpisala projekt z naslovom BRANJE – MOJE SANJE. Osrednja tema letošnjega likovno literarnega natečaja je voda in njen pomen za življenje na zemlji.
Na razpisan projekt so se prijavili učenci 3. razreda OŠ Franceta Bevka Tolmin in 4. razreda OPB PŠ Antona Majnika Volče pod mentorstvom učiteljic Petre Skomina, Vide in Ane Rejec.
Učencem so bile všeč pravljice z vsebino o skrbi za naš planet. Reševali so različne naloge, s katerimi so pokazali doživljanje in razumevanje poslušanega besedila. Pri spoznavanju okolja so skupinsko izdelovali plakate o ločevanju odpadkov in skrbi za naše okolje. Pri glasbi so peli in plesali na pesem »Ob bistrem potoku je mlin«. Všeč jim je bilo predvsem likovno ustvarjanje (upodobitev vsebine pravljic, ponovno uporaba odpadne embalaže).
Učenci so razmišljali, da moramo skrbeti za naš planet čisto vsi, saj si želijo, da bi ostali čiste tudi reke, morja in oceani. Z majhnimi koraki lahko vsi prispevamo, da življenje vodnih živali ne bo več ogroženo.
PROJEKT ZELIŠČA NAŠIH BABIC
Učenci in učenke posebnega programa vzgoje in izobraževanja na Podružnični šoli za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami smo letos sodelovali pri UNESCO projektu Zelišča naših babic. Glavni namen projekta je navdušiti otroke nad naravo – zelišči in z njihovo pomočjo iz pozabe »iztrgati« vsaj košček znanja o zeliščih, ki ga še imajo naši predniki in ob tem odkrivati nove ter posodobljene možnosti uporabe zelišč.
V novembru, ko je že pritisnil prvi mraz, smo pred šolo nabrali žajbelj ter iz njega pripravili žajbljeve bonbone proti kašlju in vnetemu grlu. Da so žajbljeve bonbone poskusili tudi naši družinski člani in prijatelji, smo zanje izdelali papirnate škatlice, v katere smo dali te slastne bonbone. Žajbljeve bonbone smo naredili po spodnjem receptu:
V sklopu projekta smo pripravili tudi okusne jedi z zelišči. Najbolj so nam bile všeč testenine s pestom iz bazilike in fritata s testeninami, rožmarinom, peteršiljem ter origanom. Pripravili smo ju po spodnjih dveh receptih:
Konec meseca marca smo prebrali knjigo Zelišča male čarovnice avtorice Polonce Kovač in ilustratorke Ančke Gošnik Godec. V njej nastopa čarovnica Lenčka, zeliščarka, ki nam je z njenimi gozdnimi prijatelji s hudomušno zgodbo predstavila kamilico. Nato smo se lotili dela in na okenske police v lončke v razredu posejali zelišča, ki jih najdemo tudi v našem domačem okolju. Posejali smo kamilico, majaron, timijan, origano in meto. K vsakemu lončku z zeliščem smo dodali označbo z napisom in sliko zelišča. Sedaj pa že nestrpno čakamo, ko bomo lahko zelišča presadili zunaj pred šolo in jih, ko bo čas za to, uporabili na različne načine.
PROJEKT OBUDIMO PISANJE PISEM
Živimo v dobi moderne tehnologije, ki daje prednost tipkanju. Žal se v zadnjih časih na pisanje klasičnih pisem, napisanih z roko, pozablja. Projekt OBUDIMO PISANJE PISEM se navezuje na vsebine slovenščine, glavni cilj projekta je na zabaven način prispevati k izboljšanju pismenosti.
Za izvedbo projekta se je odločila učiteljica Renata Šavli, ki poučuje v 5.A razredu. 19 petošolcev se je z veseljem odzvalo na njeno pobudo pisanja pisem na roko. Dopisovali so se z učenci OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak. Prvo veliko belo kuverto so v svoje roke dobili konec oktobra. Njihovo navdušenje nad prebranim je bilo tako veliko, da so sošolcem z veseljem pripovedovali, kaj so jim sporočili vrstniki iz drugega konca Slovenije. Pisanje prvega pisma je povzročilo kar nekaj težav, saj so morali biti pozorni na pravilnost in čitljivost zapisa. Kljub tem preprekam so uživali in občutili žalost, ko se je projekt zaključil.
Petošolci so povedali, da jim je bil tak način dela všeč; le čakanje na pismo se je po njihovem mnenju predolgo vleklo.
Nekateri so si (z dovoljenjem staršev) izmenjali domače naslove in upamo, da bo dopisovanje potekalo tudi po zaključku projekta.
PROJEKT KRALJ MATJAŽ POD GORO PECO
Vsako leto OŠ Črna na Koroškem razpiše UNESCO projekt z naslovom Kralj Matjaž pod goro Peco. Sami izdelujejo gradove iz snega; ostalim sodelujočim pa so ponudili možnost izdelave gradov iz odpadne embalaže.
Učenci 5. c razreda so pod mentorstvom učitelja Petra Simčiča zavihali rokave in izdelali gradove. V okviru učnega predmeta DRUŽBA so obravnavali različna zgodovinska obdobja. Kralj Matjaž pa je osrednji junak mnogih slovenskih pripovedk. Prav to je bil vzrok, da so se petošolci odločili sodelovati na razpisanem projektu. Vir informacij jim je bil internet. O pridobljenih informacijah so se pogovorili, jih analizirali, najbolj pa jih je pritegnila pripovedka o Kralju Matjažu, ki spi pod Peco.
V šolo so prinesli odpadni material in delo se je pričelo. Rezali so, lepili in sestavljali. Med sodelujočimi je prevladovalo prijetno, sproščeno vzdušje. Izdelke pa si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
PROJEKT IZBOLJŠAJMO ODNOS DO HRANE
V dobi, ko je hrane včasih na pretek, se dogaja, da otroci z njo ne znajo več smotrno ravnati. Povečuje se količina odpadne hrane, na drugi strani pa so nekateri lačni. Učence bi radi izobrazili o tem, kako ravnati s hrano, kam z odpadno hrano in kam s hrano, ki ostane nerazdeljena. Želimo jih ozaveščati o količini odpadne hrane, za katero si želimo, da bi je bilo čim manj, zato lahko sami zmanjšajo količino odpadkov in smotrno sooblikujejo jedilnike.
S temi besedami je OŠ Leskovec pri Krškem nagovorila izvajalce projekta IZBOLJŠAJMO ODNOS DO HRANE. Projektu se je pridružila skupina 1. a razreda podaljšanega bivanja pod mentorstvom učiteljice Jasmine Čargo. Z različnimi dejavnostmi je poskrbela, da učenci uživajo hrano na kulturen način. Učence je spodbujala k temu, da si za kosilo ali popoldansko malico vzamejo toliko, kolikor lahko pojejo. Učenci prihajajo iz družin z različnimi prehranskimi navadami. Želela je, da poskusijo tudi hrano, ki je še niso jedli. Vsak učenec je oblikoval svojo prehransko piramido, kjer si je imel možnost večkrat ogledati, kaj je zdrava oziroma manj zdrava hrana. Seveda ne smemo pozabiti na ustrezno hidracijo. Najboljša tekočina je voda, ki je vir življenja.
Poleg vsega jih je učila tudi spoštovanja do ljudi, ki pripravljajo obroke hrane. Že nasmeh in pozdrav ob vstopu v jedilnico je kuharicam zagotovo polepšal dan.
Učenci so bili navdušeni nad izvedenimi dejavnostmi. Navdušili so se nad oreščki in bučno juho, saj so ugotovili, da je pravzaprav sladka. Poleg tega jim je bilo všeč, ko so izvedeli, na kakšne načine lahko porabimo ostanke hrane.
PROJEKT GOZD IN NARAVNO OKOLJE
V oddelku podaljšanega bivanja v 3. b razredu, smo v okviru tega projekta preživeli veliko časa v gozdu ob šoli. Tam smo se sproščali, igrali jesenski bingo ter pri tem uživali. Spoznavali smo različne rastline in živali okrog sebe. Sodelovali smo v akciji opazovanja ptic v naseljih, kjer smo najpogosteje opazili vrano, kosa in siničko. Pozorni smo bili na ptičje petje ter druge zvoke narave. Poleg tega nam je gozd služil kot okolje za igro. Nekaj občutkov smo prelili na papir in ustvarili nekaj risb.
Jesenski bingo (vir binga: Gozdna pedagogika)
Iskanje živali, rastlin in naravnega materiala
Učenci 2. a in 2. b smo med ponujenimi Unescovimi projekti izbrali GOZD IN NARAVNO OKOLJE SKOZI OTROKOVE OČI. V Tolminu imamo gozd na dosegu roke in tako smo se v mesecu oktobru odpravili do bližnje vzpetine Kozlov rob, kjer nas je sprejel gozdar. Z zanimivimi informacijami nas je pospremil po učni poti. Nekaj trenutkov smo ujeli tudi v fotografski objektiv.
V naslednjih dneh smo se prepustili likovnemu ustvarjanju motivom iz gozda. Učenci so doživljanje gozda predstavili skozi lastne, otroške oči. Nastali so čudoviti pogledi skozi ključavnico v bližnji gozd, kjer poleg dreves vidimo tudi živali, potoke in se lahko oddahnemo na klopci.
23. APRIL- SVETOVNI DAN KNJIGE
Lahko bi rekli, da je mesec april kar mesec knjige. V začetku aprila je mednarodni dan, ko praznujejo najmlajši bralci, saj 2. aprila obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.
Tone Pavček je napisal, da brati pomeni početi podvige. (Tone Pavček)
24. april pa je dan, ko praznuje knjiga; s knjigo pa tudi bralci. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje kar cel teden.
Sam izvor praznovanja svetovnega dne knjige izvira iz Katalonije, kjer so si Katalonci na dan Svetega Jurija (praznujemo ga 23. 4.) podarjali vrtnico za ljubezen in knjigo – ta pa je za vedno.
Glavni namen tega dne je spodbujanje branja in odkrivanje užitkov ob tem; hkrati pa tudi pridobivanje spoštovanja do literarnega ustvarjanja tistih, ki pripomorejo h kulturnemu napredku vsega človeštva. Na ta dan sta leta 1616 umrla svetovno znana književnika Cervantes in Shakespeare.
V namen obeležitve tega dne je bil razpisan tudi nagradni natečaj. Vsebinsko so ga letos povezali z ohranjanjem kulturne dediščine z namenom, da otroci razmišljajo o pomenu ohranjanja in varovanja dediščine.
Na šoli smo se k ustvarjanju na dano temo pridružili učenci 2. i, 3. i in 4. i pod mentorstvom Maje Simnjanovski ter učenci 2. a razreda pod mentorstvom razredničarke Melite Drol. Manjša skupina učencev je izdelala knjigo z naslovom Mi smo potomci puntarjev. Drugošolci pa so slikali Kafolov mlin v Gabrjah.
Fotografije mogoče povedo več kot besede.
21. MAREC- SVETOVNI DAN POEZIJE
Danes je prvi spomladanski dan, mednarodni dan oseb z Downovim sindromom in svetovni dan poezije.
Pesnik Dane Zajc je napisal:
PRVA PESEM JE KOT PRVA LJUBEZEN:
S PRVO LJUBEZNIJO MOLČIMO NA ŠTIRI OČI,
V PRVI LJUBEZNI NE ZNAM ŠTETI DO TRI
IN PRVA LJUBEZEN SE RIMA SAMO NA BOLEZEN.
UNESCO je leta 1999 razglasil za svetovni dan poezije. V šolah se trudimo z vsakodnevnimi dejavnostmi spodbujati kulturno in jezikovno izražanje. Veliko pozornosti pa smo danes branju in pisanju poezije namenili tudi najmlajšim. Nikoli ni prepozno, da se tudi sami preizkusite v pisanju verzov. Preberete lahko, kako uspešni so bili pri tem naši najmlajši.
Učenci 1.A razreda so pod mentorstvom učiteljic Tatjane in Petre ustvarili naslednje verze:
Ptiček je mladiček, žvrgoliček.
Snežinka je skominka, je belinka.
Trobentica je rožica, je trobica. (Neža)
Saksofon je telefon, ti si slon.
Stara miš je zaplesala
in se zasmejala. (Anže)
Jaz imam telefon
in igram na saksofon.
Jaz imam pa lonec
in igram na zvonec. (Julija, Asja)
Jaz imam zvonec
in igram na lonec. (Gaja)
8. MAREC – MEDNARODNI DAN ŽENA
V mesecu marcu praznujemo mednarodni dan žena. Ta praznik obeležujejo v več kot 100 državah po svetu. Učencem smo predstavili pomen praznika. Praznik praznujemo v spomin na boj za enakopravnost žensk. Prva, ki se je borila za enakopravnost žensk, je bila Clara Zetkin. Na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk je dala pobudo, da je dan posvečen vsem ženskam. Najprej so ga praznovali 19. marca; v zadnjih desetletjih pa ga praznujemo 8. marca- tako kot so ga praznovali v državah sovjetskega bloka.
Želja po enakopravnem položaju žensk se je porodila tudi v Sloveniji. Pomembna letnica v slovenski zgodovini je leto 1906, ko je doktorirala prva Slovenka- Marija Urbas.
Leta 1945 so ženske v bivši Jugoslaviji dokončno dobile volilno pravico.
16. 11. – MEDNARODNI DAN STRPNOSTI
Ob mednarodnem dnevu strpnosti, ki ga obeležujemo 16. novembra, smo se na šoli pogovarjali in ustvarjali na temo strpnosti in prijateljstva. Naša želja in cilj je graditi strpno in sprejemajočo šolsko skupnost ter med učenci spodbujati medsebojno spoštovanje, razumevanje, sprejemanje in sodelovanje.
V Unescovi Deklaraciji o načelih strpnosti je zapisano, da je strpnost medsebojno spoštovanje, kjer spoštujemo drug drugega, kljub temu da smo si različni. Torej smo strpni, ko smo z nekom prijatelji, se spoštujemo in se imamo radi. Strpnost ni popustljivost, prijaznost ali prizanesljivost. Strpnost je predvsem aktiven odnos, ki ga spodbuja priznavanje univerzalnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih.
Tema letošnjega dneva je bila lepa beseda lepo mesto najde. »Besede imajo moč. Zato pomisli, kadar govoriš. Z besedami podiraš in gradiš.« Z učenci smo se na razrednih urah pogovarjali o pomenu izrečenih besed, ki predstavljajo odtis, ki ga vsak dan pustimo v svetu. Zato je zelo pomembno, kaj in kako govorimo. Besede imajo neverjetno moč in če so pravilno izbrane, lahko naredijo veliko dobrega. Z učenci smo razmišljali, kako pogosto podarjamo lepe besede in kako se počutimo, ko smo jih deležni od naših sošolcev, prijateljev, družinskih članov.
Čez cel teden so imeli učenci možnost na listke napisati, kaj zanje pomeni strpnost ter deliti lepo besedo. Vabljeni, da si na spodnjih fotografijah ogledate, kaj vse so ustvarili in zapisali na to temo.
17.10 – SVETOVNI DAN BOJA PROTI REVŠČINI
V ponedeljek, 17. oktobra je bil svetovni dan boja proti revščini. Ta dan, pa tudi že kakšno šolsko uro prej, smo v 4.a in 4.b namenili pogovoru o revščini.
Pri pogovoru sva učiteljici sledili sledečim ciljem:
· ozaveščanje učencev o svetovni problematiki revščine,
· učenci spoznajo drugačen način življenja otrok – otroci, ki živijo v revščini,
· učenci se zavedajo, da je revščina problem, ki pesti države po vsem svetu – tudi v Sloveniji.
· medpredmetno povezovanje,
· navajanje učencev na timsko in raziskovalno delo,
· izdelava plakatov, ki ozaveščajo druge o problemu revščine
· vključitev Unesco ciljev in vsebin v vsakdanje življenje in delo šole.
Ob razmišljanju o tem, zakaj lahko nekdo postane reven, kako težko je življenje revnih in kako jim lahko pomagamo, so na tabli po skupinah nastajali plakati. Pri izdelavi plakatov so si učenci pomagali tudi s knjigo Otroci sveta in z brskanjem po spletu.
Da je revščina pa tudi v Evropi in pri nas smo se prepričali ob ogledu inforomovega kratkega filma Ukrepi proti evropski revščini:
https://www.youtube.com/watch?v=oZRMU-Jlp9Y&ab_channel=TVInfodrom
Učiteljici sva za učence izdelali in predstavili še nekaj dejstev o revščini:
Cilji so bili doseženi, saj so se učenci seznanili s problematiko revščine, ob listanju in branju iz knjige Otroci sveta so spoznali, da je veliko otrok, ki živi v revščini. Ugotovili so, da ni revščina le v Afriki, ampak je prisotna po celem svetu. V skupini so iskali različne odgovore na dana vprašanja in ob tem razvijali timsko sodelovanje. Izdelali in predstavili so svoj plakat drugim skupinam.
Po predstavitvi plakatov smo se pogovarjali in ugotovili, da imamo privilegij, ker smo rojeni v bolj razvitem delu sveta in je revščine manj. Ugotovili smo, da je občutek notranjega zadovoljstva, ko pomagaš drugim, dober in si ob tem tudi sam srečnejši.
Poročilo zapisali:
Barbara Štulc
Mojca Torkar Pahor
SVETOVNI DAN UČITELJEV
UNESCO je na Mednarodni konferenci o izobraževanju v Ženevi leta 1993 razglasil svetovni dan učiteljev. Od takrat ga po vsem svetu obeležujemo 5. oktobra. Letos smo ga praznovali tudi na naši šoli.
Učitelji so na ta dan dobili naslednje prijazno sporočilo: »Poklic, ki ga opravljamo prinaša številne izzive, a pomembno je zavedanje o naši nepogrešljivosti v procesu odraščanja otrok in mladostnikov. Biti učitelj ni vedno lahko, je pa lepo. Lepo je predajati znanje in se ob tem vsak dan naučiti kaj novega. Lepo je vzgajati, čeprav nam kdaj zmanjka pravih idej kako. Še lepše je opazovati edinstvenost in ustvarjalnost vsakega učenca.«
Ob prazniku smo se vsakemu učitelju zahvalili za trud, potrpežljivost, vztrajnost in srčnost pri izpolnjevanju učiteljskega poslanstva na naši šoli.
Nekateri učitelji so učence spodbudili, da razmislijo in povedo, kakšne lastnosti in vrline naj ima učitelj. Zbrali smo nekaj zapisov in risb o dobrem učitelju, ki smo jih razstavili.
