Še zadnje sončne jesenske dneve so učenci s posebnimi potrebami izkoristili za jahanje, ki je ena izmed njihovih najljubših dejavnosti. O tem pričajo iskrice veselja, ki se pojavijo v njihovih očeh vedno, ko jim učiteljice rečejo: »Jutri gremo jahat, primerno se oblecite in obujte.«

Tudi prejšnji torek je bil tak. Jahanja na Ranču Pelance so se udeležili učenci Andrej, Janez, Tadej in Tilen – od krtačenja do sproščujočega jahanja, ko se na konjevem hrbtu počutiš pomembnega, povezanega z živaljo in zemljo.

Program vedno vodi inštruktorica jahanja z licenco Nejka Gerbec, ki skrbi, da ostanejo učencem druženja s konji v spominu kot nepozabna doživetja. Konji so ustrezno izšolani, mirni, senzibilni in zanesljivi.

Ko pridejo učenci na ranč, se Nejka z njimi najprej pogovori, jim pomaga navezati stik s konjem, jih spodbuja k božanju in krtačenju konja in jih nauči varnega ravnanja z živaljo. Učenci sodelujejo pri pripravi konja, nameščanju opreme in vodenju konja v manežo. Spremlja jih pri vodenju konja na povodcu, pri vzpenjanju na konja in jahanju. Po končani dejavnosti skupaj z učenci vodi konja v hlev, kjer pomagajo pri pospravljanju opreme, božanju in masaži konja.

Inštruktorica jahanja z licenco Nejka Gerbec prilagaja jahanje učencem glede na njihovo starost in zmogljivosti.

Cilj vseh aktivnosti, povezanih s konji, je razvijati spretnosti s področja  socializacije, senzomotorike, kognitivnega ter emocionalnega področja in usmerjene sprostitve.

Jahanje in stik s konjem pod strokovnim vodstvom ima na posameznika pozitivne učinke.

Na motoričnem področju se kažejo kot izboljšanje koordinacije, ravnotežja in reakcijskih sposobnosti, sprostitev ob ritmičnem gibanju konja, izboljšanje drže, zaznavanje svojega telesa in vzpostavljanje kontrole.

Prav tako jahanje vpliva na emocionalno-kognitivno področje. Učinki se kažejo kot boljša koncentracija, krepitev občutka samozavesti in zaupanja v lastne zmogljivosti, zaznavanje razpoloženj in prepoznavanje reakcij živali, izboljšanje motivacije,  sprejemanje, priznavanje in premagovanje strahov, zvišanje frustracijske tolerance.  In končno – jahanje vzbudi v učencu občutek sreče in zadovoljstva.

Na socialnem področju opazimo prepoznavanje in upoštevanje skupno postavljenih pravil, dajanje in prejemanje pomoči, sklepanje kompromisov, izboljšanje potrpežljivosti otroka, zmanjševanje agresivnega vedenja, izgradnjo stikov in zaupanja preko medija – konja (opis dejavnosti je povzet po predstavitvenem besedilu o dejavnosti Nejke Gerbec).

Učenci pri jahanju neznansko uživajo, ne da bi se zavedali vseh teh pozitivnih učinkov. Nekje globoko pa najbrž že, saj takoj, ko sedejo v kombi za povratek k šoli, že vprašajo: »A jutri pridemo spet?«

 

Za invalide